Koronavirus: EU dvignila oceno tveganja, Slovenija uvedla vstopne točke

Oseba, ki ima znake bolezni, torej povišano temperaturo, suh kašelj in oteženo dihanje, in je potovala, naj najprej pokliče osebnega ali dežurnega zdravnika. Ta jo bo nato napotil na eno od 16 vstopnih točk, organiziranih v zdravstvenih domovih in bolnišnicah po Sloveniji z ločenim vhodom do izolacijske sobe ali v za to namenjene zabojnike ali šotore.

Doslej testirali 286 oseb, vsi testi negativni

Vlada je prek Twitterja sporočila, da so danes do 12. ure opravili 268 testiranj, vsi testi pa so bili negativni. "Do 12. ure v Sloveniji nimamo potrjene okužbe s koronavirusom," so zapisali.

Špekulacije, da primerov pri nas ni, ker imamo slabe teste, odločno zavračajo

Vodja Nujne medicinske pomoči zdravstvenega doma Postojna Ana Kermavnar Marinšek: "Pacienta namestimo kirurško masko in tudi tisti zdravstveni delavec, ki ga sprejme, si namesti masko. Navodilo je, da ohranjata meter in pol "varnostne" razdalje. Zdravstveni delavec ga potem čez naš koridor napoti oziroma pospremi do izolacijske sobe."

Predstojnik šempetrske urgence Erik Sedevčič: "Od torka je poklicalo in se dejansko tudi oglasilo v te šotore 11 oseb. Te osebe so se zadrževale na območjih, ki so epidemiološko ogrožene v Italiji."

Bolnikom z lažjimi znaki okužbe zdravnik odvzame bris nosno-žrelnega prostora in lahko izvide počaka doma, tiste s težjim potekom bolezni pa napotijo neposredno na infekcijsko kliniko v Ljubljani. 

"Vsakršne špekulacije, da primerov pri nas ni zaradi tega, ker bi imeli slabe teste, odločno zavračam in so čisto natolcevanje in dezinformiranje javnosti," pravi Miroslav Petrovec, vodja laboratorija za diagnostiko virusnih infekcij.

Testiranje vseh ljudi z znaki prehlada je iluzorno

Slovenija je bila med prvimi evropskimi državami, ki je zagotovila test za odkrivanje novega koronavirusa, od prejšnjega ponedeljka, ko so ustanovili koordinacijsko skupino, pa ima ta tudi popoln pregled nad testiranjem.

"Testiranje je na voljo 24 ur na dan za kateregakoli življenjsko ogroženega bolnika, ki bi imel izkazane simptome, ki bi bili kompatibilni z novim koronavirusom," dodaja Petrovec.

Na NIJZ pa poudarjajo, da testiranje osebe, ki je zgolj pripotovala iz Italije in je zdrava, to pomeni ne kašlja, ne kiha, ni smiselna. Tudi testiranje vseh ljudi z znaki prehlada je iluzorno in tega ne počne nobena država, pravijo strokovnjaki, ki sicer dopuščajo možnost, da je nekdo v Sloveniji okužen z novim koronavirusom, pa tega ne ve.

"Možno je seveda da je virus med nami, vendar tudi če je, so očitno znaki tako blagi, da ne povzroča težav," je jasna Nina Pirnat z NIJZ.

'Čeprav ne sme prevladati panika, se bo situacija verjetno še poslabšala'

Vse države se morajo pripraviti, opozarja evropski komisar Janez Lenarčič, ki je postal član posebne ekipe za odzivanje na novi koronavirus, ki jo je ustanovila Evropska komisija.

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni je dvignil oceno tveganja zaradi širjenja koronavirusa v Evropski uniji na visoko. 

"Čeprav ne sme prevladati panika, se bo situacija verjetno še poslabšala, zato moramo biti pripravljeni. In čas je tu ključen," opozarja Lenarčič.

'Nesmiselno bi bilo z večjimi količinami opreme založiti vseh 1000 zdravnikov'

Dvig ocene tveganja v EU pomeni, da morajo vse države še bolj natančno spremljati podatke, načrtovati svoje ukrepe, prilagajati ukrepe, jih usklajevati s sosednjimi državami in ves čas spremljati dogajanje, poudarja Simona Repar Bornšek iz Ministrstva za zdravje. Vse to po njenem pri nas že ves čas počnejo.

Na to, da so prvi opozarjali, da Slovenija ni dovolj pripravljena, zdravniki, Repar Bornškova odgovarja: "Upam, da smo zbližali stališča, predvsem s temi 16 vstopnimi točkami, kako smo jih poimenovali. Mislim, da bomo sodelovali zgledno tudi vnaprej. Je pa razumljivo, zdravstveni delavci na primarni ravni so prva vstopna točka in negotovost ter strah sta zato razumljiva," še dodaja.

"Tudi zaradi nadzora nad opremo in stanjem je ključno, da imamo koordinacijsko skupino," poudarja in pojasnjuje, da bi bilo nesmiselno z večjimi količinami opreme založiti vseh 1000 družinskih zdravnikov.

'Mora obstajati neka kritična točka, kdaj test izvedemo'

In zakaj testirajo šele, ko pacient pokaže simptome? "Podobna priporočila imajo vse evropske države iz več razlogov. Recimo, ko bolnik še ne kaže simptomov, pa bi ga testirali in bi bil test negativen, bi ta bolnik lahko hodil okrog in misleč, da je zdrav, trosil bolezen. Če bi test naredili čez dva, tri dni, pa bi lahko bil pozitiven," pojasnjuje Simona Repar Bornšek in dodaja: "Zato mora obstajati neka kritična točka, kdaj ta test izvedemo. Najbolj smiselno je, da takrat, ko kaže znake bolezni, ker je takrat virus zagotovo že prisoten v takšni količini, da ga bo test zaznal."

Na izjavo premierja v odhodu Marjana Šarca, da bodo testirali vsakega, ki si bo to želel, je odgovorila: "Nikoli ni diagnostika stvar pacientove želje, ampak strokovne presoje." 

Glede fakultet, ki se na novi koronavirus odzivajo različno, z odpovedjo predavanj, nasveti študentom, ki so prišli iz tujine, itd., državna sekretarka pravi, da si želijo predvsem, da bi se odzivale usklajeno. "Še enkrat. Za vse velja priporočilo: zdrave osebe se lahko normalno gibljejo, tudi če pridejo iz ogroženih območij in se samoopazujejo."

Če se vrnete iz Italije, Kitajske, Južne Koreje, vam bolniški stalež ne pripada avtomatsko: "Ti ljudje lahko gredo na dopust, na neplačano odsotnost z dela, do bolniške odsotnosti pa niso upravičeni. Do nje so upravičeni samo bolni ljudje, ali v primeru izolacije, ko ljudje niso bolni, ampak so izolirani, da ne bi širili okužbe. V primeru karantene pa je pacient doma in dobi nadomestilo."