Koronavirus udaril študente: 'Starša bi mi rada pomagala, pa ne vemo, če mi bosta lahko'

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
AVTOR
Mirko Vorkapić
KOMENTARJI
368
V zgolj 14 dneh po razglasitvi epidemije, ki pri nas še ni dosegla vrhunca, se posledicam širjenja virusa ni uspel izogniti praktično nihče. Virus, ki je napadel tudi gospodarstvo, je že sedaj povzročil velikanske izgube pri ljudeh in podjetjih. Zato države hitijo na pomoč prebivalstvu in gospodarstvu. Megapaket ukrepov, ki ga je potrdila vlada, je sicer pomiril številne družbene akterje, a vsekakor ne vključuje vseh (ranljivih) skupin. Med tistimi, ki še čakajo na razbremenitev oz. rešitev, so tudi študenti.

Številni zaposleni in samozaposleni so si po napovedanih ukrepih vlade, ki jih je ta sprejela na predlog posebne posvetovalne skupine, lahko vsaj malce oddahnili, a kot je znano, ne zaobjemajo vseh na trgu delovne sile. Trenutno je brez zagotovil približno 150.000 dijakov in študentov.

Predvsem slednji so skupina, ki je vse bolj odvisna od lastnih prihodkov, ki si jih zagotovijo s študentskim delom. To pa se je v le nekaj tednih in dneh močno skrčilo. Vlada sicer napoveduje tudi drugi megapaket ukrepov, vendar zaenkrat ni jasno, ali bodo vanj vključeni tudi tisti, ki si denar služijo preko študentskega dela. Mnogi si namreč z delom ob prostem času sami financirajo študij, nekateri celo pomagajo staršem deliti stroškovno breme.

PREBERI ŠE
Seznam ukrepov, s katerimi država blaži posledice za ljudi, podjetja, s.p.-je in kmete

"Ne delaš, nisi plačan"

"Sicer nisem dobil odpovedi, ampak picerija je zaprta. Ne delaš, nisi plačan," nam je povedal Gašper, 20-letni študent filozofije. Račune za februar bo še plačal, a mu nato zmanjka za hrano. V aprilu bo njegov prihodek enak polovici predvidenih stroškov, kamor seveda spada tudi najemnina. "Starša bi mi z veseljem pomagala, pa v bistvu ne vemo, če bosta lahko," prizna.Zaenkrat računa na ljudi, ki ga obkrožajo, da bi mu posodili denar. "Odvisen od solidarnosti se bom pri 20 že (konkretno) zadolžil, ker študiram," pravi.

Študenti so zaradi epidemije in zaustavljanja gospodarstva ob življenjsko pomembne prihodke. Nekateri so od njih povsem odvisni.
Študenti so zaradi epidemije in zaustavljanja gospodarstva ob življenjsko pomembne prihodke. Nekateri so od njih povsem odvisni.FOTO: Shutterstock

A ni edini, ki je upal spregovoriti o eksistencialnih težavah. 19-letna Janja, sicer dijakinja Srednje medijske in grafične šole Ljubljana, je do nedavnega s prihodkom od dela sama plačevala položnice, hrano in polovico najemniškega stanovanja. "Mami sem želela olajšati življenje, da ji ne bi bilo treba porabiti cele plače." Sedaj je v podjetju ne potrebujejo več. "Mama mi bo pomagala, kolikor je v njeni moči, ampak je težko. Že prej sva gledali na vsak cent, ki ga porabiva," pove Janja.

21-letna Katja, ki študira na Fakulteti za turistične študije v Portorožu, si je denar služila z delom v strežbi. Pred ukrepom o zaprtju lokalov ni bilo govora o odpuščanjih, potem pa se je vse spremenilo, pravi. "'Odletele' smo vse." Kot edina študentka v baru je tako tudi edina ostala brez nadomestila.

Zaenkrat ima dovolj prihrankov za dva meseca. "Skrbim sama zase in nisem odvisna od staršev, niti jima ne bi želela biti v breme. Mama ima svoj podjetje, vendar bo prav tako morala dati delavce na čakanje, poleg tega pa ima še dva otroka."

S prihranki od študentskega dela v lokalu si bo pomagala tudi 22-letna študentka evropskih študij na FDV Patricija. Kot je povedala, je odvisna od prihodka preko študenta. S fantom, ki je imel v načrtu odpreti s.p., a bo moral zagon dejavnosti odložiti, živita skupaj. "Zame je bilo študentsko delo zelo pomembno, ker sem praktično vsak prosti dan delala. Čez noč pa so bili ti dohodki naenkrat odrezani."

"Treba je vzet v zakup, da se bo študente tudi manj potrebovalo. Zaenkrat nas ne ščiti noben ukrep glede nadomestil in odpuščanja. Ko bo karantene konec, nas delodajalec tudi ne bo mogel dobro plačati, če prometa ne bo. Treba je razumeti, da plača pride šele en mesec po tem, ko spet začneš z delom," se realnosti zaveda Patricija.

Študentje so že nekaj časa spopadajo z visokimi najemninami v prestolnici, sedaj pa so se z izbruhom epidemije koronavirusa razmere močno zaostrile. Na vladi sicer še odločajo glede opravičila plačevanja najemnine v študentskih domovih.
Študentje so že nekaj časa spopadajo z visokimi najemninami v prestolnici, sedaj pa so se z izbruhom epidemije koronavirusa razmere močno zaostrile. Na vladi sicer še odločajo glede opravičila plačevanja najemnine v študentskih domovih.FOTO: Shutterstock

Tudi ostalim, ki so se nam oglasili, ni lahko, a imajo vsaj zaenkrat zagotovljeno 'zaledje'. 21-letni študent Fakultete za upravo Tadej kot večina ni bil odpuščen, toda ker so se ustavili vsi obrati in trgovine, ne more delati. Vstopil je že v tretji teden, ko ne dela, a bo najemnino vseeno treba plačati. "Pomagali mi bodo sicer starši, vendar tudi oni tega ne bodo mogli početi v nedogled. Kljub vsemu sem večinoma odvisen od študentskega dela."

Podobno se godi 24-letnemu Domnu. Tudi lokal, kjer je delal, se je zaprl. Študira izredno, sam pa si tudi plačuje najemnino. "Starši so mi k sreči sposobni pomagati, vendar ne želim biti odvisen od njih. Vprašanje pa je, koliko časa bom še lahko brez dela."

ŠOS poziva vlado k ukrepanju

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je na pristojno Ministrstvo za delo ter na Vlado Republike Slovenije naslovila odprto pismo z novim predlogom ukrepa, ki bi olajšal trenutni položaj študentov ob izpadu dohodkov iz študentskega dela.

Na ŠOS predlagajo, da se dijakom in študentom, ki so zaradi upada gospodarske aktivnosti v času razglašene epidemije covid-19 ostali brez dela, nameni nadomestilo za izpad dohodkov iz študentskega dela.

V letu 2018 je približno 100.000 dijakov in študentov opravljalo študentsko delo, njihov povprečni mesečni neto prihodek pa je znašal 185 evrov, navajajo v Študentski organizaciji Slovenije.
V letu 2018 je približno 100.000 dijakov in študentov opravljalo študentsko delo, njihov povprečni mesečni neto prihodek pa je znašal 185 evrov, navajajo v Študentski organizaciji Slovenije.FOTO: Študentska organizacija Slovenije

Za to se, glede na njihov predlog, uporabi enak mehanizem za plačilo dela, kot to sicer velja za opravljeno študentsko delo, preko koncesionarjev za posredovanje študentskega dela. Na ta način se nemoteno zagotavljajo tudi sredstva za zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko blagajno, koncesijsko dajatev ter sredstva za zagotavljanje štipendij ter bivanjskih in drugih visokošolskih kapacitet.

"Predlagamo, da se za dijake in študente izračuna povprečni mesečni bruto prihodek v zadnjih 12 mesecih. Na podlagi tega izračuna pa se dijakom in študentom nameni mesečno nadomestilo za izpad dohodkov v enaki višini, kot to velja za zaposlene po pogodbi o zaposlitvi, t. j. 80 odstotkov povprečnega mesečnega prihodka v zadnjih 12 mesecih," predlagajo v ŠOS.

Ob tem pa vztrajajo pri predlogih ukrepov s področja subvencionirane študentske prehrane, bivanja in prevozov, kot so jih pristojnim ministrstvom in Vladi RS predlagali pred dnevi.

Ob sprejetju nabora ukrepov so se oglasili tudi v Gibanju za dostojno delo in socialno družbo, kjer so opozorili tudi na prekarce in študente. »Mnogi so nam v teh dneh pisali, da se preživljajo samo s študentskim delom in da ne vedo, kako si bodo kupili hranoinplačali najemnino," je izpostavil predsednik gibanja Borut Brezar.

Študentski servis: "Nekatera podjetja so dobesedno obupana"

Študentski servisi imajo težavo z izterjavo nekaterih dolgov. "Nekatera podjetja so zaradi nastale situacije dobesedno obupana in težko poravnajo račune, ki smo jih v preteklosti za njih že založili (se pravi, da so študenti že dobili denar) in imamo sedaj precejšnje težave z izterjavo," so nam pojasnili na e-Študentskem servisu. Zaradi tega so bili primorani tudi zaostriti pogoje za zalaganje obračunov ur študentov, ki jih dobivajo sedaj.

"Situacija je v gospodarstvu zares težka in to se pozna na vseh področjih. Študenti so ranljiva skupina, veliko jih potrebuje rabi delo, da lahko plačajo najemnine in ostale življenjske stroške." Posredniki študentskih del tako pričakujejo umestitev pomoči študentom v naslednji paket vladnih ukrepov.

Študenti se k servisom v zadnjih dneh povečano obračajo po nasvete. Primeri so različni, zato rešujejo vsakega posebej.
Študenti se k servisom v zadnjih dneh povečano obračajo po nasvete. Primeri so različni, zato rešujejo vsakega posebej.FOTO: Aljoša Kravanja

Vseeno pa ni vse tako črno

Številna podjetja sicer optimistično napovedujejo, da bodo po koncu izrednih razmer znova potrebovala študente, vendar je trenutno situacija bolj črna, saj ob zapiranju vrat študentske pomoči ne potrebujejo več. Pa vendar ponudba študentskih del še vedno ni povsem zamrla.

"Kar nekaj podjetij, v katerih delajo študenti, je svoje poslovanje prilagodilo, tako da tudi študenti lahko delajo od doma. Takšne oglase dobivamo tudi sedaj," so nam pojasnili na e-Študentskem servisu. Še vedno je povpraševanje tudi po študentih, ki bi pomagali pri varstvu otrok zaposlenih v zdravstvu in vseh tistih staršev, ki morajo biti na delu.

"Pomagamo pri akcijah, ki jih izvaja civilna zaščita, občine in ostala združenja, ki se trudijo vzpostaviti pomoč starejšim, zdravstvenim delavcem in ostalim prebivalcem. Glede na to, da pokrivamo veliko bazo mladih v Sloveniji, intenzivno obveščamo študente, ki se javljajo za tovrstna dela." Urne postavke so za določena dela višje, večina pa ostaja na ravni izpred obdobja izrednega stanja.

Dela so še vedno aktualna, zato podjetja še vedno potrebujejo študente. Študentje naj spremljajo redno osveženo ponudbo študentskih del in mogoče v tem času, ko njihovo delo ni aktualno, opravljajo kakšno drugo delo in se nato vrnejo k prejšnjemu delodajalcu, pojasnjujejo na e-Študentskem servisu.

»Tudi tokrat, ko vlada izredno stanje, so študenti pokazali, da so pripravljeni pomagati in so solidarni. Za občine, civilno zaščito in podobna dela, za katera smo iskali pomoč, so bili namreč izredno odzivni.«