V ljubljanskem kliničnem centru so v času epidemije obravnavali od 700 do 800 nosečnic s covidom-19, 20 med njimi jih je hudo zbolelo. Naša sogovornica, ki želi ostati neimenovana, se je s koronavirusom okužila v 27. tednu nosečnosti. "Na začetku je bil samo kašelj, to je nato trajalo en teden, potem pa se je začelo stopnjevati. Vse težje sem dihala, potem je bilo pa že tako hudo, da nisem mogla niti iz spalnice v kopalnico," nam opiše začetek bolezni.
Najprej so jo z rešilnim avtomobilom odpeljali v mariborski klinični center, nato pa na infekcijsko kliniko v Ljubljani. "Na kisik sem bila priklopljena šest dni. Takoj na začetku so mi rekli, da bi, če se stanje ne bo izboljševalo, sprožli porod - carski rez. S tem je nastalo malo panike, ampak sva zbrali moči in zadihali," še dodaja.
"Kritičnih potekov covida je v nosečnosti, v primerjavi z enako starimi nenosečimi ženskami, približno med štiri in petkrat več. Imunski sistem v nosečnosti tako odreagira zaradi sprememb dihal," pojasnjuje Miha Lučovnik, ginekolog v UKC Ljubljana.
Naši sogovornici se je stanje sicer izboljšalo, njena deklica pa se je rodila zdrava, celo nekaj dni po predvidenem roku poroda. A izkušnja s covidom ni bila lahka. "Že brez tega gre lahko kaj narobe, potem pa te še nekaj takega doleti. Pazimo se, ker to lahko doleti vsakega," še pove o izkušnji s covidom.
Strokovnjaki nosečnicam svetujejo, da se pred covidom zaščitijo s cepljenjem. Cepijo se lahko kadarkoli v nosečnosti. Raziskava, v kateri so spremljali več kot 35 tisoč nosečnic cepljenih z mRNA cepivi, ni pokazala posebnosti v poteku nosečnosti pri cepljenih ženskah.
'Nobenega večjega tveganja za nepravilnosti pri plodu, niti prezgodnji porod, splav'
"Danes lahko mirno rečemo, da ta cepiva ne povzročajo razvojnih nepravilnosti pri plodu, ne povzročajo splava, ne povzročajo prezgodnjih porodov in drugih zapletov," pojasnjuje Lučovnik. Prav tako cepiva ne povzročajo neplodnosti, poudarjajo strokovnjaki.
Ta dvom je pri nas zasejal tudi priznani ginekolog, ki pa je že naslednji dan pojasnil, da je prišlo do napake. Teorija je bila zasnovana na domnevni podobnosti genetskih zapisov za protein koronavirusne bodice S in protein sincitin 1, ki je sestavni del posteljice ploda.
"Njuna podobnost je na zelo zelo majhnem področju, med tem ko protein bodice S generira okoli 30 tisoč baznih parov. To je bila teorija, ki nima nobenih znanstvenih podlag, niti ni mehanizma, niti ni dokazane navzkrižne reakcije," razlaga ginekologinja Marijana Vidmar Šimic. To potrjujejo tudi zanositve pri ženskah, ki so sodelovale v kliničnih študijah cepiv.
Dodaja še, da je bilo pri tistih ženskah, ki so prejele cepivo in pri tistih, ki so bile cepljenje s placebom enaka stopnja zanositve, saj cepivo ne povzroča neplodnosti. Zdravniki tako ženskam, ki načrtujejo nosečnost, tudi tistim, ki so v postopku umetne oploditve, svetujejo cepljenje. Dodajajo: odločitev o cepljenju je seveda svobodna, je pa prav, da imajo ženske o cepljenju prave informacije.
KOMENTARJI (198)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.