Doslej testirali 13 ljudi, vsi so negativni. Zdravstvenim delavcem odgovarjajo: Informacije so

Kot so sporočili pristojni, se je danes v razširjeni sestavi sestal sekretariat sveta za nacionalno varnost. Na sejo je prišel tudi predsednik vlade.

"Sekretariat SNAV je sprejel sklep, da je odločitve v zvezi z ukrepanjem na meji z Italijo smiselno uskladiti z državami, ki tudi mejijo na Italijo. Ministrstvo za zdravje sicer ugotavlja, da je glede na omejene izbruhe okužb v Italiji in drugje po svetu možnost pojava virusa v Sloveniji velika. Situacija je zelo dinamična, a pod nadzorom. Slovenija je pripravljena na sorazmerno ukrepanje tako pri preprečevanju okužbe kot tudi pri omejevanje širjenja okužbe," so še zapisali v izjavi po seji.

Vlada: Širijo se dezinformacije. V tem trenutku ni potrjene okužbe s koronavirusom.

Na tiskovni konferenci po seji so povedali, da so naše oblasti v stiku z italijanskimi. "Danes je NIJZ tudi spremenil definicijo primer, poslana bo nova definicija, bolj skrbno bomo spremljali potnike iz zaprtih delov Italije."

Pri nas so sicer testrali že vsaj 13 ljudi, nihče ni bil pozitiven. Pristojni ljudi tudi mirijo, da "vsak kašelj in vročina še nista koronavirus, ljudje pa naj ravnajo podobno kot pri preventivi pri gripi". Ob tem so iz Vlade sporočili, da se širijo napačne informacije in da še enkrat opozarjajo, da v Sloveniji še ni potrjenega primera.

Čeprav pričakujejo, da bomo pri nas že kmalu imeli kakšen primer koronavirusa,  nesorazmerni ukrepi, kot bi bilo zapiranje šol in vrtcev, niso potrebni. Prav tako pravijo, da nošenje zaščitnih mask pri zdravih ljudeh ni potrebno. Kot tudi ne samoizolacija za ljudi, ki prihajajo domov iz tujine, če niso bili v stik z bolnimi. Zdravstveno ustanovo naj kontaktirajo le v primeru simptomov kot je na primer vročina. "Zaenkrat niso potrebni nobeni posebni ukrepi," pravijo. Gre za kapljično okužbo, ne za okužbo, ki bi se prenašala po zraku, zato morajo biti tudi ukrepi sorazmerni, še pravijo pristojni. Kot dodajajo, ukrepi vplivajo tudi na ekonomijo in druge aspekte življenja, zato je njihovo načrtovanje zahtevno.

Razkrili so tudi nove podatke v zvezi s štirimi potniki z ladje Diamond Princess. "Četverica se počuti dobro in ostaja v samoizolaciji," je povedala Maja Sočan z NIJZ. Znakov bolezni po pozitivnem testu na koronavirus nima niti par, ki je ostal na Japonskem.

"Trudimo se pojasniti, zakaj meja ostaja odprta in zakaj je to dobro," pravijo naši pristojni. Čez Mursko Soboto se bo vrnila skupina z ekskurzije v Italiji. "Italijanska letališča, ceste in meje so v funkciji," so povedali v odgovor vsem, ki jih zanima prihod iz Italije ali morebiten odhod tja. Katera so italijanska zaprta območja pa je mogoče preveriti, so še dejali.

Vsem, ki nameravajo kamor koli potovati, še posebej na ogrožena območja kot sta Južna Koreja in Iran pa svetujejo, da se pozanimajo o razmerah, ki pa se hitro spreminjajo, je poudaril Andrej Šter iz MZZ.

"Lažne informacije so lahko naš glavni nasprotnik, ki lahko ogrožajo zdravje," je še poudaril Šter.

Preveč Twitter debate, premalo konkretnih odgovorov?

Bojazen, da bomo kmalu pojav novega koronavirusa zabeležili tudi pri nas, glede na dogajanje v soseščini, torej narašča. So se pa predvsem na družbenih omrežjih na naše pristojne vsule kritike, da javnost premalo obveščajo - in da nimajo pravega načrta. Če pa ga že imajo, pa ga preveč držijo zase, kar spodbuja celo širjenje teorij zarote, tudi izjemno bizarnih, ki jim prestrašeni ljudje seveda nasedejo.

Številne je zmotilo, da politiki, ujeti v zanos morebitnega predvolilnega dogajanja, iščejo načine, kako na primeru koronavirusa nabirati politične točke, namesto da bi se lotili iskanja konkretnih rešitev. V tem smislu je izstopala predvsem "Twitter izmenjava mnenj" prvaka opozicije in odhajajočega predsednika vlade.

V petek je predsednik SDS Janez Janša na Twitterju od vlade, ki opravlja tekoče posle, zahteval, da skliče Svet za nacionalno varnost, ustanovi nacionalni krizni štab ter vzpostavi učinkovit nadzor na kritičnih vstopnih točkah v Slovenijo. Pozval je tudi k sprotnemu seznanjanju javnosti o koronavirusu.

Predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Marjan Šarec, pa je v odgovor Janši na Twitterju zapisal, da se pristojni dnevno usklajujejo in da "obstajajo tudi načrti v primeru širšega obsega bolezni". Po njegovem prepričanju je treba razmere jemati resno, vendar brez politizacije in ustvarjanja panike.

Ob pomanjkanju informacij o konkretnem načrtu v primeru izbruha javnosti niso pomirile niti besede ministra za zdravje Aleša Šabedra, ki opravlja tekoče posle, ko je dejal, da pri nas imamo laboratorij za hitro diagnostiko in kapacitete za morebitno epidemijo. Na ljubljanskem UKC pa so opozorili, da bi nekaj bolnikov s tem virusom na infekcijski kliniki lahko oskrbeli, v primeru množičnega izbruha pa bi se zapletlo.

Slabe volje zaradi pomanjkanja informacij tudi zdravstveni delavci

Če je morda slaba volja splošne javnosti zaradi pomanjkanja informacij še razumljiva, pa je precej drugače, ko je mogoče podobne pritožbe slišati tudi od zdravstvenih delavcev. "Pa saj niso ničesar povedali," je izjavo po seji sekretariata komentiral eden od zdravstvenih delavcev.

Ti se sicer poimensko ne želijo izpostavljati, povedali pa so nam, da so ves konec tedna pritiskali na pristojne, da se vendarle bolj jasno izjasnijo o morebitnih ukrepih.

Na primeru Kitajske je tudi jasno, da so zdravstveni delavci med tistimi, ki so najbolj na udaru virusa v primeru izbruha. Zato so razočarani nad skopimi informacijami glede zaščitne opreme in ukrepov. Zdravstveni domovi namreč ne razpolagajo z ustrezno zaščitno opremo.

Na Golniku menda niso zadovoljni niti z načrti, da bi tamkajšnja bolnišnica postala center za zdravljenje okuženih v primeru večjega izbruha.

Po načrtih naj bi namreč prve okužene sprejeli na ljubljanski infekcijski kliniki, kjer imajo pripravljeni dve sobi za izolacijo. Vpoklicali bi tudi dodatne kadre za oskrbo pacientov. V primeru okoli 20 obolelih bi zanje na kliniki spraznili enega od oddelkov, če bi bilo obolelih še več, pa bi jih sprejeli na Kliniki Golnik.  

V primeru večjega izbruha bi jih začeli nameščati tudi v ostale bolnišnice, kjer bi začasno prekinili sprejemanje bolnikov na operacije in druge posege.

Zdravniška zbornica zahteva odgovore

Zdravniška zbornica je medijem razposlala dopis o vprašanjih zdravnikov v zvezi z virusom, potem ko od pristojnih niso dobili odgovorov.

To so vprašanja, na katera so zahtevali odgovore:

1.     Številni zdravniki – izvajalci na primarni ravni – zagotavljajo, da niso seznanjeni z nobenimi ukrepi, ki naj bi jih izvajali ob morebitnem stiku s COVID-19. Sprašujemo vas, kdaj in na kakšen način bodo res vsi izvajalci na primarni ravni obveščeni o teh ukrepih.

2.     Kakšna je razpoložljivost osebne zaščitne opreme za zdravstvene delavce na primarni ravni? Mnogi sporočajo, da te opreme nimajo in da je tudi ne morejo kupiti. Sprašujejo, zakaj so v medijih prikazani zdravstveni delavci, ki tudi zunaj bolnišnic nosijo skafandre – in ali jih morajo uporabljati tudi oni, da se zaščitijo. Sprašujemo vas, kdaj bodo ti zaposleni dobili primerno in učinkovito zaščitno opremo in kdo jim bo to opremo dostavil?

3.     Zdravniki sprašujejo tudi glede načina ugotavljanja morebitne okuženosti s testi. Nekateri zavodi so te teste sicer dobili, vendar je ostalo vprašanje, kdo bo te brise jemal in po kakšni poti jih bodo pošiljali v certificirane laboratorije in kdo bo poskrbel za transport le teh.

4.     V primeru potrjene okužbe s COVID-19 nas zdravniki sprašujejo, kam naj okužene napotijo.  Gre za razlikovanje med tistimi, ki so okuženi, a še brez kliničnih znakov in onimi,  ki že kažejo posamezne klinične znake. Predvsem to vprašanje zanima kolege na obrobju države, kjer je tudi največ vstopnih točk v državo. Prav tako ni navodil o tem, kam naj napotijo ljudi,  ki domnevajo, da so bili v stiku z obolelimi?

5.     Kot gotovo veste, vsi zdravstveni zavodi ne razpolagajo z izolacijskimi prostori, oz. so ti namenjeni za opazovanje zbolelih z drugimi infekcijskimi boleznimi (pri pediatrih). Manjše enote družinske medicine takšnih prostorov nimajo, zato zdravniki sprašujejo, kako naj ravnajo v takšnih primerih.

6.     Zdravniki sprašujejo, kakšna navodila naj dajo pacientom glede samoopazovanja. Ali obstajajo kakšna enostavna navodila (seznami opazovanih simptomov), ki bi jih lahko posredovali zaskrbljenim pacientom?

7.     Zdravnike in verjetno tudi druge zdravstvene delavce zanima, ali so pripravljeni algoritmi za določitev oz. izbiro tistih, ki bodo vključeni v oskrbo obolelih. Gre za to, kako bodo odgovorni določali (izbirali) zdravstvene delavce, ki bodo skrbeli za paciente, ki bodo okuženi s COVID-19 in zbolele zaradi drugih akutnih stanj in poškodb?

8.     Zanima nas tudi, če in kdaj se bo država Slovenija odločila za bolj aktivne ukrepe za zamejitev širjenja okužbe (karantene, omejitev gibanja, prehodi državne meje in podobno).

Pristojni: Informacije so!

"Zdravstveni delavci imajo na voljo epidemiologa v pripravljenosti, na katerega se lahko obrnejo," pa so na tiskovni konferenci pristojni danes dejali na nezadovoljstvo zdravstvenih delavcev s količino razpoložljivih informacij v zvezi s koronavirusom pri nas.

"Verjamejo pa, da si vsi zdravstveni delavci še niso ogledali vseh materialov na spletnih straneh, saj so zelo obremenjeni", dodajajo.

Na NIJZ pravijo, da je bilo z njihove strani pripravlejno vse. "Če želiš priti do informacij, so na voljo," pravijo pristojni.

"Sobe na infekcijski kliniki niso primerne za dve osebi"

Po objavi članka se nam je oglasil zaposlen na ljubljanski infekcijski kliniki, ki želi ostati neimenovan. Prepričan je, da je precej izjav pristojnih v zvezi s pripravljenostjo na koronavirus, precej dvomljivih - še posebej, ko gre za pripravljenost ljubljanske infekcijske klinike.

"Ta je preobremenjena 365 dni na leto, bolniki že zdaj spijo po hodnikih. Potem pa so na oddelku izpraznili dve sobi. Pa ste ju sploh videli? Na oddelku je 14 sob, izpraznjeni sobi pa po velikosti v primeru okužb s koronavirusom nista primerni za dva bolnika," svari vir.

V primeru okužbe z virusom je namreč predvideno, da za pacienta skrbita dve medicinski sestri, to pa bi bilo glede na razpoložljiv prostor težko, prav tako bi se bilo težko izogniti stiku s telesom bolnika, pravi zaposleni na kliniki.

"Bo pa vse padlo na pleča ljubljanske infekcijske klinike," je prepričan vir. V bolnišnici na Golniku se namreč po naših informacijah iz več virov otepajo vloge bolnišnice, kamor bi pošiljali okužene s koronavirusom, tudi druge bolnišnice, kamor bi ob večjem izbruhu pošiljali bolnike, nad idejo niso navdušene.

Prav tako naj bi zdravstveno osebje šele pred dnevi dobilo navodila, kako ravnati z okuženim bolnikom. Se pa vir tudi sprašuje, kako namerava država zagotoviti dovolj zdravstvenega osebja, prepričan je namreč, da ne bosta zboleli le ena ali dve osebi, ampak več, saj se ljudje pač družijo med seboj. "Pet do deset bolnikov pa pri nas že pomeni izredne razmere," zaključuje vir.

Težave s testi?

Na Twitterju se je medtem pojavil zapis, da menda na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja "nimajo testa za koronavirus", prav tako naj bi klicatelju dejali, "naj pokliče čez nekaj dni".

Na UKC zatrjujejo, da testi so na voljo, pri nas jih izvajajo inštitut za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete ter nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano v Ljubljani in Mariboru.

Preventivno: novogoriški dom za starejše prepovedal obiske

Ob odsotnosti uradnih informacij, se nekateri že zatekajo k svojim ukrepom. V domu za starejše v Novi Gorici so prepovedali obiske. "Moja dolžnost je, da zaščitim stanovalce, ki so ranljiva skupina," nam je povedal direktor Bojan Stante. In opozoril, da niti ni na voljo "kvalitetnih mask".

Poudaril je, da čakajo navodila države. Njihov dnevni center za starejše zaenkrat ostaja odprt, a se bodo s svojci skušali dogovoriti, da starejši ne bi prihajali.

Po državi več posvetovanj

Zaradi širjenja okužb s koronavirusom v sosednji Italiji, so se v Novi Gorici  sešli predstavniki zdravstvenega doma Nova Gorica, bolnišnice, območne enote NIJZ in mestne občine in preučili pripravljenost na Goriškem.

Na pobudo županov občin slovenske Istre pa se bodo jutri opoldne sestali predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje OE Koper, Splošne bolnišnice Izola, zdravstvenih domov Koper, Izola in Piran ter Zdravstvenega zavoda Kopilović, Uprave RS za zaščito in reševanje, izpostava Koper, Luke Koper ter pristojnih služb štirih istrskih občin.

"Namen sestanka je prevetriti obstoječe postopke ravnanja ob morebitnem pojavu koronavirusa na območju slovenske Istre, oceniti njihovo ustreznost in jih po potrebi dopolniti ter se dogovoriti o sprejemu preventivnih ukrepov po posameznih področjih delovanja," so sporočili z mestne občine Koper.

EU v boj s koronavirusom

Članice EU so že nekaj časa krepile odziv na potencialen pojav koronavirusa - in dogodki, ki so se odvili konec tedna, so pokazali, da so bile priprave upravičene, je danes v Bruslju zatrdil pristojni komisar Janez Lenarčič. "Epidemija je prizadela že 29 držav, to pomeni, da moramo povečati učinkovitost odziva in skupno delovanje."

Pri tem bo EU pomagala državam članicam. "Več kot 230 milijonov evrov bo namenjenih globalnemu boju proti novemu koronavirusu. Od tega bo šlo 100 milijonov za raziskave in razvoj cepiva ali terapije. To vključuje tudi prispevek farmacevtske industrije v okviru javno-zasebnega partnerstva v višini 45 milijonov evrov," je še dejal Lenarčič. Precej sredstev bo namenjenih nakupu opreme za osebno zaščito.

Komisarka, pristojna za zdravje, Stella Kyriakides, je prav tako poudarila pomen skupnega delovanja. "Hiter razvoj dogodkov konec tedna je pokazal, kako hitro lahko stvari eskalirajo, kako nujno je, da so države pripravljene, če se jim zgodi kaj podobnega."

"Italijanske oblasti so pri svojem delovanju učinkovite in transparentne," je ocenila komisarka.

"Gre za situacijo, ki jo moramo jemati resno. Po drugi strani pa se ne smemo vdati paniki in širjenju dezinformacij. Nujna sta dobra koordinacija in obveščanje v realnem času," je še poudarila komisarka.

Pozni, nezadostni ukrepi?

Nekaj strokovnjakov po Evropi sicer ocenjuje, da odziv italijanskih oblasti ni tako zelo hvale vreden. Pojavilo se je nekaj ocen, da je bila karantena prepozno vzpostavljena, vse glasnejši pa so tudi pozivi, da bi bilo pametno začasno zapreti meje in ustaviti letalski in železniški promet.

Lenarčič je posvaril pred politizacijo boja proti koronavirusu. "Ukrepi, ki se uvajajo, morajo biti sprejeti na podlagi kredibilnih ocen tveganja, znanstvenih dokazov, ukrepi morajo biti proporcialni in sprejeti v koordinaciji z drugimi. Delovati moramo skupaj."

"Soočamo se s kompleksno situacijo. Državam svetujemo v zvezi z ukrepi. Pomembno pa je, da poudarimo, da WHO zaenkrat še ni predlagala omejitve letalskega prometa ali trgovine," pa je poudarila Kyriakidesova.

Po drugi strani pa se, kot so poudarili v Bruslju, države članice za dodatne ukrepe lahko odločijo same, saj so v njihovi pristojnosti.