Vlada obiskala Koroško: prva lopata na trasi tretje razvojne osi prihodnji teden

Vlada z obiskom Koroške začenja obiske slovenskih regij, zato da se iz prve roke seznani s težavami in izzivi regij ter obenem pripravi ustrezne ukrepe in rešitve, so ob napovedi obiska navedli v vladnem uradu za komuniciranje.

Celodnevni obisk je vladna ekipa začela z dopoldanskim delovnim posvetom v Šentjanžu pri Dravogradu, nato pa so se  člani vlade podali na samostojne obiske po regiji in ob tem tudi obiskali stojnice #OstaniZdrav, ki bodo danes postavljene na več lokacijah. Zaključno srečanje s poudarkom na razvoju in perspektivah Koroške je napovedano zvečer v Mežici.

Prav Mežiška dolina je trenutno najbolj na udaru zaradi okužb z novim koronavirusom. Razmere so ob več kot sto okuženih najbolj zaostrene v Centru za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Črna na Koroškem, občini Črna in Mežica pa sta v slovenskem vrhu po deležu aktivno okuženih prebivalcev.

Janša: Koroška je v zadnjih letih napredovala

Koroška je v zadnjih letih napredovala, so pa priložnosti, ki so ostale neizkoriščene, je na zaključnem srečanju ob koncu obiska vlade na Koroškem v Mežici dejal premier Janez Janša. Janša je prepričan, da bo Slovenija v naslednjem mandatu vlade prišla do pokrajin in da Koroška bo pokrajina.

Premier Janša je v uvodnem nagovoru posebej izpostavil negativni naravni prirast v regiji, saj se je lani v regiji po njegovih besedah rodilo 110 "rojakov manj, kot jih je umrlo". Ko govorimo o razvoju, je to pomemben podatek, je poudaril. Regija ima po Janševih besedah veliko izjemno dobrih podjetij, kjer so razvojni potenciali veliki, Fakulteta za tehnologijo polimerov je eden od centrov odličnosti. "Korošci ste nadpovprečno podjetni," je dejal Janša.

Je pa Koroška regija, v kateri ostajajo nerešeni nekateri ključni infrastrukturni problemi, tako na področju cest kot optike, je med drugim še dejal Janša. Po zdajšnjih načrtih naj bi bila tretja razvojna os oz. hitra cesta na odseku Velenje-Slovenj Gradec zgrajena v letu 2024, za odsek Šentrupert-Velenje je načrt izgradnje do konca 2026, za odseke naprej od Slovenj Gradca, ki še niso umeščeni v prostor, pa časovnica še ni znana, je na zaključnem srečanju povedal infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. Premier Janša pa je dodal, da delajo na tem, da bodo postopki umeščanja v prostor bistveno krajši.

Prva lopata na trasi tretje razvojne osi prihodnji teden

Prva lopata na trasi tretje razvojne osi bo naslednji četrtek padla na Gaberkah, s čimer formalno začenjamo ta projekt, je potrdil infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. Kot je poudaril, gre za ključen korak pri večji povezljivosti in prihodnjem gospodarskem in siceršnjem razvoju regije. 

Zaradi specifičnosti gradnje in zahtevnega terena so se odločili za delitev gradnje ceste na več pododsekov, je pa po njegovem nehvaležno obljubljati, kdaj bo kakšen projekt zaključen. Pove lahko le to, kdaj bodo začeli neko delo, to pa bo takoj, ko bodo na posameznem odseku pridobili vsa okoljevarstvena soglasja in ostala dovoljenja.

Zagotovil je, da oba z okoljskim ministrom Andrejem Vizjakom hitita, da bi lahko prišlo do končnega odprtja ceste. Želi pa si, da bi večkrat napovedani datumi o zaključku gradnje leta 2025 ali 2026 resnično vzdržali.

Vizjak obljubil pomoč pri projektu vodooskrbe

Projekt vodooskrbe v petih občinah Zgornje Dravske doline je trenutno finančno največji potekajoči projekt v regiji in se že dlje časa sooča z različnimi zapleti. Dela so opravljena v obsegu okoli 90 odstotkov, plačila pa so izvedena za okoli 70 odstotkov opravljenih del. Rok za dokončanje del je marec prihodnje leto.

Kot je po sestanku z okoljskim ministrom Vizjakom pojasnila županja Občine Dravograd Marijana Cigala, je težava v tem, da od države ne dobijo pravočasno plačil za izstavljene situacije, zato občine izvajalcem gradbenih del sredstva izplačujejo iz lastnih proračunov, a to po njenih besedah ne gre v nedogled.

Če jim ne bi plačali opravljenega dela, bi izvajalci znova prekinili dela. Trenutno je pri pregledu na ministrstvu situacija iz januarja letos, tako da za letos opravljena dela s strani države občine še niso dobile sredstev, je opozorila.

Županja je izrazila bojazen, da do septembra prihodnje leto, ko poteče tudi pogodba o sofinanciranju, ne bodo uspeli poplačati vseh del. Vizjaka so zato prosili, da se zavzame za projekt in minister je to po njenih besedah obljubil. Njene besede je potrdil tudi Vizjak, ki je po končanem delovnem posvetu vlade ob začetku obiska na Koroškem poudaril, da je močna politična volja, da se projekt izvede, in obljubil, da bodo "presegli nepotrebne birokratske ovire".

Počivalšek s koroškimi turističnimi ponudniki

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek se je v sklopu današnjega vladnega obiska koroške regije na delovnem sestanku s predstavniki vodilnih turističnih ponudnikov pogovarjal o prihodnosti turizma v regiji. Kot je povedal po sestanku, je lahko to območje na področju turizma veliko bolj pomembno, kot je trenutno.

Koroška trenutno beleži nekaj manj kot 150.000 nočitev letno, ima pa po ministrovih besedah zelo zanimive zgodbe na različnih področjih, zato so se pogovarjali o tem, kako trenutni speči potencial bolje aktivirati v prihodnjem obdobju, saj je za to precej možnosti. "Najprej skozi naše redne ukrepe, s katerimi spodbujamo razvoj turizma, seveda pa tudi z novimi ukrepi v novi finančni perspektivi ter v sklopu programa Next generation," je dejal minister.

Počivalšek se je skupaj z ministrom za razvoj, strateške projekte in kohezijo Zvonkom Černačem udeležil tudi odprtja ceste na Glančniku v občini Mežica, ki vodi do muzeja Podzemlja Pece. Za okoli pol milijona evrov vreden projekt je dobrih 300.000 evrov prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, z njim pa so uredili dostop in dogradili obstoječo komunalno infrastrukturo v tamkajšnji poslovni coni.

Černač se je sicer danes srečal tudi s predstavniki koroških občin Vuzenica, Ravne na Koroškem, Prevalje, Črna na Koroškem in Mežica. Kot so sporočili iz vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, se je na srečanju seznanil z več projekti, med drugim s stanjem projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Drave - 3. sklop, in si ogledal vodohran v Vuzenici.