Koliko korupcije je v Sloveniji?
Na to vprašanje ni mogoče dati natančnega odgovora, saj so uradno zabeležena samo kazniva dejanja s področja korupcije. Vseh tistih pojavov, ki jih mi po definiciji tudi štejemo kot korupcijo pa doslej ni še nihče beležil.
Ali se vam ne zdi, da smo z desetletnim čakanjem kaj zamudili, oziroma pustili korupciji da zadiha?
Morda smo res kaj zamudili, ampak verjetno je bolje, da smo vendarle dobili Urad za preprečevanje korupcije, čeprav morda malce prepozno. Bolje pa, kot če ga ne bi dobili nikoli.
V dobrem mesecu ste dobili 30 prijav, med njimi nakup Slovenske investicijske banke, BTC, poslovanje Rdečega križa. Kakšni so konkretno očitki?
Očitki so različni. Od tega, da gre za sume določenih koruptivnih in drugih kaznivih dejanj, pa do tega, da gre za nemoralna, neetična, neposlovna ravnanja. Ravnanja, ki so v škodo podjetjem, morda kot celote, in v korist posameznikom, vodstvenim strukturam...
Ali je notranji odkup BTC-ja moralno ali tudi zakonsko sporen?
Naše stališče je, da bi lahko bil notranji odkup BTC-ja tako moralno kot tudi zakonsko sporen. Pri zakonski spornosti ne moremo šteti, da gre za kršitev zakona samo takrat, ko zakon prekoračimo. Štejemo, da gre za kršitev zakona tudi takrat, ko je uporaben v nasprotju s svojim duhom, v nasprotju z namenom zakona. Ko se zakon uporablja samo v korist ene strani, potem lahko vedno rečemo, da gre za nemoralno, neetično ravnanje, za ravnanje v nasprotju z duhom zakona.
Kaj ste ugotovili v primeru Rdečega križa?
V primeru Rdečega križa bi lahko šlo za konflikt interesov med javnim in zasebnim. Med društvom javnega pomena, ki opravlja humanitarno dejavnost in med določenimi zasebnimi organizacijami ter posamezniki, ki zasedajo funkcije, ki, po naši oceni, ne bi smele biti združljive.
Na novinarski konferenci ste omenili, da obravnavate tudi svoje delodajalce. Ali to pomeni, da je največ korupcije prav v vladi in državni upravi?
Težko bi rekel, kaj konkretno to pomeni. Kot je znano, je po definiciji korupcija tudi v državi in državni upravi. Javni sektor je tisti, na katerega se najprej pomisli, ko govorimo o korupciji. Na vrhu javnega sektorja je vlada. Slej kot prej se bomo verjetno tudi mi srečali s tem. Kaj to pomeni in kaj se bo zgodilo, tega pa še ne vem.
Kako pa je s korupcijo na lokalni ravni?
Na lokalni ravni vlada, skoraj v celoti, neko nepoznavanje problematike, sivo polje, ki še ni raziskano. Zato damo zelo težko kakšne podatke o tem.
Kaj lahko storite, ko ugotovite, da gre za korupcijo? Kakšne so vaše pristojnosti?
Naše pristojnosti so predvsem preventivne, strateške, izobraževalne. Lahko pa pomembno vplivamo na spremembo predpisov, ki v tem trenutku morda omogočajo koruptivno ravnanje. Seveda pa vselej, ko dobimo v roke zadevo, iz katere izhajajo znaki kaznivega dejanja, to zadevo predamo policiji.
