Pravosodni minister Ivan Bizjak (SLS) je kot uvodničar med drugim povedal, da so s predlogom zakona o preprečevanju nasprotja interesov in omejevanju korupcije ubrali t.i. komplementarni pristop: tako ne gre za nadomeščanje zakonov, institucij in aktivnosti, s katerimi se država bori proti korupciji, ampak bo zakon predvsem postavil temelje za odpravljanje vzrokov za korupcijo in za odkrivanje kaznivih dejanj in njihov pregon. Bizjak je še napovedal, da bo v naslednjih tednih pripravljena novela kazenskega zakonika, ki bo med drugim opredelila nekatera nova kazniva dejanja na področju korupcije. V državnem zboru je danes potekala javna predstavitev mnenj o t.i. protikorupcijskem zakonu, o katerem pa so poleg treh uvodničarjev iz vrst vlade razpravljali le trije opozicijski in en koalicijski poslanec ter predstavnik vladnega urada za preprečevanje korupcije.
Vlada naj bi z novim, t.i. protikorupcijskim zakonom odpravila in preprečila vzroke za korupcijo tako, da bi delodajalcem v javnem sektorju naložila preverjanje posameznih delovnih mest. Delodajalci naj bi ugotovili, katera mesta so korupciji izpostavljena ter možnost podkupovanja preprečili.
"Gre za ustanovitev neodvisnega in avtonomnega nadzornega telesa, ki bo odgovarjalo in poročalo državnemu zboru in katerega člani bodo tudi imenovani s strani državnega zbora," je dejal Boštjan Penko, direktor Urada za preprečevanje korupcije.
Med številnimi kritičnimi mnenji opozicije pa je bilo večkrat slišati trditev, da omenjena argumentacija vlade ne drži. Tako se je predsednik in poslanec SDS Janez Janša poleg naštevanja nekaterih korupcijskih afer vprašal, kako bo zagotovljena neodvisnost komisije za integriteto javnega delovanja, če bo predsednika komisije na predlog premiera imenovala vlada.
Janez Janša je ocenil, da se vlada problema korupcije loteva na napačnem koncu. Po njegovem mnenju bi bilo treba med drugim kadrovsko okrepiti obstoječe institucije, ki so zadolžene za pregon koruptivnih pojavov. Posledica sprejema novega zakona bodo tako po njegovem mnenju nove zaposlitve in nov organ, ki bo sčasoma postal "glomazna institucija", ki ne bo dosegala pričakovanih rezultatov. Dejal je, da so glavni vir korupcije javna naročila, ter poudaril, da za vse velike korupcijske afere (npr. banka SIB, primera Popovič in Zbiljski gaj) velja, da se preganjajo le tisti, ki niso blizu aktualni oblasti.
Pobudo za javno predstavitev mnenj o vladnem predlogu zakona o preprečevanju nasprotja interesov in omejevanju korupcije je dala opozicijska SDS. Po njenem mnenju t.i. protikorupcijski zakon odpira mnogo dilem in ne odgovarja na poglavitno vprašanje učinkovitosti pregona korupcije. Udeleženci razprave govorijo tudi o tem, ali so sankcije, ki jih za kršitve predvideva zakon, ustrezne.
