Ob predstavitvi raziskave Stališča o korupciji je izredni profesor na ljubljanski fakulteti FDV Vlado Miheljak komentiral rezultate izsledkov raziskave o registrirani korupciji. "Korupcija, ki je registrirana, je kot vrh ledene gore, pravo vprašanje pa je, kako velik je njen spodnji del," je dejal profesor Miheljak. Na njegovo vprašanje končnega odgovora pravzaprav ni dala niti omenjena raziskava, ki jo je Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri FDV izvedel v sodelovanju z vladnim uradom za preprečevanje korupcije. Raziskava namreč pušča strukturno, sistemsko korupcijo oziroma velike mreže korupcije, ki jih z javnomnenjsko raziskavo ni mogoče meriti. Profesor Miheljak je med drugim tudi poudaril, da so lahko merili subjektivne občutke vprašanih in ne objektivnih stanj in da je tudi sama ocena o tem, ali je korupcije veliko ali malo, vrednostna sodba.
Mnenje vprašanih o korupciji v Sloveniji
Javnomnenjska raziskava je pokazala, da se Slovenci zavedamo problema korupcije in da vemo, da ta pri nas tudi obstaja. Skoraj 53 odstotkov vprašanih je mnenja, da je korupcija v Sloveniji velik problem, le slabih 7 odstotkov pa pravi, da imamo z njo le majhne težave. Kar 44 odstotkov anketiranih meni, da sprejema podkupnine kar precej javnih uslužbencev, tretjina pa, da jih to počne le nekaj. Zanimivo je, da problem korupcije večina ljudi pozna le iz medijev. Le tretjina se je z njim srečala tudi v resničnem življenju.
Največ korupcije naj bi državljani opazili v zdravstvu in šolstvu, najbrž tudi zato, ker se z zdravniki in učitelji srečujemo pogosteje kot drugimi javnimi uslužbenci. Zanimiv je primer odvetnikov in notarjev, tem ljudem ne zaupajo preveč, kar 50,3 odstotka anketiranih oseb meni, da so skorumpirani, slabe izkušnje z njimi, kar se korupcije tiče, pa ima le dobre 4 odstotke ljudi.
Celotno sliko o korupciji v Sloveniji naj bi skušali sestaviti z različnimi metodami, je ob predstavitvi raziskave, ki jo je sofinanciral The Stichting Lalance iz Nizozemske, napovedal direktor urada za preprečevanje korupcije Boštjan Penko. Po njegovih besedah poteka še ena raziskava, in sicer o korupciji v zasebnem sektorju, v poslovnem svetu. K bolj verodostojni sliki o stanju korupcije naj bi prispevalo tudi delovanje urada, ki v zadnjem času dobiva vse več prijav in informacij o korupciji. V prvem letu delovanja urada so jih po Penkotovih besedah obravnavali 170, prijave pa niso zadevale le posameznikov, ampak predvsem sume korupcije v institucijah, podjetjih in državnih ustanovah. Vsako leto uradne policijske statistike zabeležijo od 30 do 60 tovrstnih kaznivih dejanj.
