To je pokazala raziskava javnega mnenja, ki jo je za
leto 2006 naročila Komisija za preprečevanje korupcije. Na spletni
strani urada premierja tako lahko preberemo, da je po mnenju
anketirancev v „v času vlade premierja Janeza Janše vse manj“ korupcije, ob tem pa so zapisali tudi, da podobne raziskave, ki jo je v času svojega mandata naročil Anton Rop, niso uspeli najti. "Z
omenjeno raziskavo ob nastopu mandata namreč nismo bili seznanjeni,
prav tako pa nam ni bila izročena ob primopredaji poslov decembra 2004," so sporočili z urada.
Kljub temu pa so iz obrazložitve k resoluciji o preprečevanju korupcije
v Sloveniji uspeli ugotoviti, da se je takrat kar 62 odstotkom
slovenskih menedžerjev korupcija v državi zdela velik problem. Po
izračunih urada premierja naj bi bilo to za 18,6 odstotnih točk več kot
leta 2002, kar pomeni, da se je raven zaznavanja korupcije med
podjetniki v času Ropove vlade povišala.
Tokratni rezultati raziskave so veliko bolj spodbudni, saj naj bi ta „pokazala,
da je po mnenju anketirancev korupcije v času vlade premierja Janeza
Janše vse manj, ter je njena raven podobna kot v letu 2002," so še zapisali.
Na vprašanje, kako velik problem se ljudem zdi korupcija v današnji
Sloveniji, je bila po njihovih podatkih tako za mala podjetja izmerjena
povprečna ocena 3,76 (3,99 leta 2004), za srednja podjetja 3,48 (3,71
leta 2004) in velika podjetja 3,26 (3,59 leta 2004). V mandatu sedanje
vlade je torej zaznati, da je klima med podjetniki in podjetji bolj
"svobodna", korupcije pa manj kot v mandatu prejšnje vlade, zatrjujejo.
Neodgovorjeno pa, pravijo, ostaja vprašanje, zakaj jim vlada Antona
Ropa omenjene raziskave ob primopredaji ni izročila oziroma jo je
ustrezno zavedla in shranila.
Rop: To so neumnosti
Nekdanji premier pravi, da ne ve točno, kaj vse je bilo predano,
saj je bilo podobnih raziskav takrat vsaj sto ali dvesto. Ob tem je
izrazil upanje, da bo "Janez Janša, ko bo jeseni predal svoje posle
novemu predsedniku vlade, predal čisto vse dokumente in mu povedal
čisto za vse, kar je vlada naročila".
Na izjave, da je korupcije v mandatu te vlade manj, pa je
odgovoril, da so smešne in neresne, saj kažejo na dejstvo, da vlada s
premierjem na čelu ni sposobna prevzeti odgovornosti za svoje vladanje.
Namesto tega se po njegovih besedah še vedno sramotno izgovarja na
prejšnjo vlado. „To je nezrelo, otročje in ni vredno ne vlade ne predsednika vlade.“
Rop je celo prepričan, da tako skorumpirane vlade, predsednika
vlade in tudi ostalih inštitucij ni bilo niti v tej državi niti v
prejšnjem režimu. „Korupcija in klientelizem sta zdaj sistematično uvedeno pravilo.“
Meni tudi, da obstajata dve ravni korupcije. Ena se po Ropovo
dogaja v državni upravi, in sicer v državi, druga je pa korupcija
funkcionarjev in politikov. Po njegovem jo je v primeru Mercatorja "uvedel sam predsednik vlade", ki je bil po Ropovem mnenju neposredno vpleten v koruptivna dejanja.
KOMENTARJI (116)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.