Nakup na Litijski: manjkali dokumenti, sodišča o poslu izvedela iz medijev

KPK je postopek začela na podlagi prijave iz januarja 2024, ki je vsebovala očitke o domnevnih nepravilnostih ministrstva za pravosodje pri nakupu stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani za namene ureditve prostorov za sodišča ter očitke o vpletenosti politične stranke Socialni demokrati (SD) v ta nakup, zlasti tedanjega glavnega tajnika SD. "Na podlagi pregleda obsežne dokumentacije MP in Državnega odvetništva Republike Slovenije ter javno dostopnih podatkov je komisija ugotovila, da je bil postopek nakupa omenjene stavbe izveden netransparentno in premalo skrbno: negospodarno, brez ustrezne strokovne podlage," so zapisali v sporočilu za javnost.

Ugotovila je tudi, da v dokumentaciji manjkajo ključni dokumenti in zabeležke, "ki so za tovrstne večje investicije še posebej pomembni tako z vidika transparentnosti posla kot krepitve integritete odločanja v javnem interesu". "Npr. ni razvidno, kdo se je odločil, da je izbrana ponudba primerna za nadaljnjo obravnavo oziroma da se v zvezi s to ponudbo nadaljujejo aktivnosti ministrstva za pravosodje, povezane z nakupom stavbe, strokovne službe in vodstvo med seboj niso bili usklajeni in obveščeni, ministrstvo za finance ni preverilo dejanske racionalnosti in smotrnosti predvidene porabe sredstev, ministrstvo za pravosodje pa je postopek nakupa nadaljevalo brez zagotovljenih finančnih sredstev. Sodišča so o nakupu stavbe, namenjene prav njim, izvedela šele iz medijev in podobno."

KPK ugotavlja, da je bil celoten postopek obremenjen s korupcijskimi tveganji, zato je akterjem v zadevi izdala priporočila za izboljšanje ravnanja s stvarnim premoženjem. Vladi je priporočila, naj vsa ministrstva pozove k zagotavljanju preglednosti in doslednega evidentiranja dokumentacije ter beleženju prisotnosti vseh vpletenih na sestankih, ustanovitvi delovnih skupin za večje projekte, ki vključujejo uporabnike nepremičnin in Državno odvetništvo, k ustreznemu načrtovanju časovnic projektov ter h krepitvi notranjih kontrol.

"Pri tem ima pomembno vlogo tudi načrt integritete, ki je ob učinkoviti uporabi lahko glavno varovalo pred nastankom korupcijskih tveganj. Zato komisija priporoča tudi Vladi RS, da oblikuje in sprejme svoj načrt integritete v skladu z določbami ZIntPK in priporočili Skupine držav proti korupciji pri Svetu Evrope (GRECO), ministrstva pa naj v svojih že obstoječih načrtih integritete opredelijo vsa tveganja in ukrepe v zvezi z nakupom nepremičnin in drugim ravnanjem s stvarnim premoženjem," so zapisali.

Ker po veljavni zakonodaji glavni tajniki oziroma generalni sekretarji političnih strank niso opredeljeni kot uradne osebe, komisija pa lahko ugotavlja kršitve integritete le za to skupino, je ministrstvu za pravosodje dodatno priporočila, da pristopi k spremembi ZIntPK, pri kateri se glavne tajnike oziroma generalne sekretarje političnih strank uvrsti med uradne osebe po zakonu. Komisija se zato v konkretnem primeru ni mogla opredeliti do očitkov v povezavi z vlogo takratnega glavnega tajnika SD Klemna Žiberta.

KPK je v povezavi z zadevo junija in decembra lani prejela tudi prijavi, ki sta vsebovali očitke glede nasprotij interesov ter groženj, ponarejanja dokumentacije, oviranja državnih organov, šikaniranja in izsiljevanja na ministrstvu za pravosodje v povezavi z izvedbo revizije pravilnosti izvršitve državnega proračuna za leto 2023 pri omenjenem nakupu. KPK je ugotovila, da prijavo že obravnava računsko sodišče, zato mu je ni ponovno odstopala. Zaradi zaznanih sumov iz pristojnosti drugih organov pa je prijavi odstopila Policiji in inšpektoratu za javni sektor.

Pravosodno ministrstvo naklonjeno uresničitvi priporočil KPK

Na ministrstvo za pravosodje so naklonjeni uresničitvi priporočil KPK, in sicer naj ministrstvo pristopi k spremembi zakona o integriteti preprečevanju korupcije, s katerimi bi glavne tajnike oz. generalne sekretarje političnih strank uvrstili med uradne osebe po omenjenem zakonu.

Na ministrstvu ob tem navajajo, da je pravosodna ministrica Andreja Katič že na zaslišanju pred pristojnim parlamentarnim odborom napovedala možnost sprememb določil omenjenega zakona. "Spremembe in dopolnitve zakona načrtujemo v letošnjem letu, v tem okviru bomo obravnavali tudi priporočilo KPK. Trenutno smo v postopku ustanavljanja delovne skupine za pripravo predlogov sprememb zakona, v njej pa bodo sodelovali tudi predstavniki KPK," so navedli v odzivu.

Navajajo, da ministrstvo tudi že izvaja aktivnosti za uresničitev priporočila KPK, naj pristopi k poenotenju metodologije cenitev zapriseženih cenilcev. "Jeseni je bil izveden prvi skupni sestanek z resornimi ministrstvi in predstavniki Gurs, kjer je bilo izpostavljeno, da cenitev nepremičnin, poleg sodnih cenilcev, opravljajo tudi pooblaščeni ocenjevalci vrednosti pri Slovenskem inštitutu za revizijo in da obravnava te problematike sodi v delokrog več ministrstev. Na sestanku so bili dogovorjeni nadaljnji koraki za pripravo enotne metodologije cenitev, zato je ministrstvo v zvezi s tem že sklicalo nadaljevalni sestanek, ki bo potekal v začetku meseca februarja," pravijo.

Nasploh si ministrstvo za pravosodje "zavzema za uresničitev priporočil KPK, še posebej tistih, ki zadevajo okrepitev notranjih kontrol in boljše obvladovanje tveganj pri izvedbi prihodnjih projektov", so navedli.

Ocenjujejo, da so ugotovitve KPK glede nakupa stavbe na Litijski potrdile pomisleke o nepravilnostih in korupcijskih tveganjih v postopku nakupa. "Na ministrstvu se zavedamo, da so ugotovitve KPK zgolj še dodatno potrdile, da so bile pri tem postopku prisotne resne kršitve, ki so ogrozile tako transparentnost kot gospodarno ravnanje s sredstvi. Vse te ugotovitve nedvomno kažejo na potrebo po izboljšavah v prihodnjem ravnanju z državnim premoženjem in zagotavljanju večje preglednosti pri tovrstnih postopkih," so navedli.

KPK je v svojih ugotovitvah med drugim tudi izpostavila, da je zaznala sum storitve kaznivih dejanj, katerih storilec se preganja po uradni dolžnosti, ki pa jih že obravnavajo drugi za to pristojni organi. Glede na to, da preiskava traja že skoraj leto dni, si na ministrstvu želijo, da bi se ti postopki zaključili v najkrajšem možnem času, obenem pa dodajajo, da bo ministrstvo "še naprej sodelovalo z vsemi pristojnimi organi in zagotovilo, da se take napake ne ponovijo v prihodnosti".