Zavod za blagovne rezerve bo to količino sprostil iz svojih skladišč po ceni 29 tolarjev za kilogram koruze (brez DDV). Koruza je namenjena imetnikom rejnih živali, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa mora, kot so sporočili z gospodarskega ministrstva, pripraviti predpis o postopkih in pogojih delitve koruze. Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Vida Čadonič Špelič je zagotovila, da je ta predpis sicer že nared, da pa bo o njem v skladu z zahtevo vladne službe za zakonodajo morala na ponedeljkovi dopisni seji odločati vlada. Vseeno pa bodo kmetje koruzo začeli prejemati prek kmetijskih zadrug sredi septembra, kot je bilo tudi sprva načrtovano.
Kmetijsko ministrstvo je namreč po razlagi državne sekretarke, pristojne za prehrano, varstvo rastlin, veterinarstvo in zootehniko, pripravilo pravilnik o postopkih in pogojih delitve koruze. To je pravni predpis, ki ga sicer sprejema pristojni minister - v tem primeru Franc But -, vendar jim je vladna služba za zakonodajo naložila, da ga morajo pripraviti v obliki uredbe, o kateri pa odloča vlada. Ker gre za malenkostne popravke, bo slednja po zagotovilu Špeličeve v ponedeljek že na dopisni seji vlade in nato do srede tedna tudi objavljena v uradnem listu.
Obrazce za pridobitev koruze iz državnih blagovnih rezerv bodo kmetom zlasti prek zadrug začeli deliti v ponedeljek (sprva so omenjali 14. avgust), ti pa bodo nato imeli čas do konca tega meseca, da ga izpolnijo in vložijo na agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja. Špeličeva je zagotovila, da bo obrazec "zelo enostaven", tako da kmetje pri izpolnjevanju ne bi smeli imeti težav. Agencija bo po prejemu obrazcev te pregledala in na njihovi osnovi preverila, koliko glav živine so kmetje prijavili ter nato občinam oziroma zadrugam, ki jih bodo občine pooblastile za razdelitev koruze, določila skupno količino.
Posamezni kmet, ki bo upravičen do koruze, slednje torej ne bo prejel neposredno od zavoda za blagovne rezerve, ampak bo ta koruzo namenil zadrugam. Špeličeva je še dejala, da tisti, ki nimajo več kot dve glavi živine (natančneje dve GVŽ - glava velike živine), do koruze sploh ne bodo upravičeni, omejitve navzgor pa ne bo. Sicer pa bo na glavo živine možno pridobiti največ do 100 kilogramov koruze. Veljal bo sistem "kdor prvi pride, prvi melje", kar pomeni, da kdor bo prvi vložil obrazec, bo lahko prejel do 100 kilogramov koruze na žival, je še pojasnila Špeličeva.
Kot posledice suše so nastale izredne razmere v kmetijstvu, kjer so še zlasti prizadete površine pod krmnimi rastlinami in s tem posredno živinoreja. Z vidika zagotavljanja krme je za osnovno čredo najbolj problematično obdobje do žetve koruze, krmnih dodatkov, krmnih dosevkov in voluminozne krme v jeseni, so v sporočilu za javnost zapisali na gospodarskem ministrstvu. Ukrep, ki bo sestavni del ukrepov programa odprave posledic škode v kmetijstvu, je po njihovi razlagi pripravljen tako, da bo upravičenec ob prevzemu sam plačal 31 odstotkov cene koruze, to je devet tolarjev za kilogram in pripadajoči DDV, k tej vsoti pa bo treba prišteti še stroške, ki bodo spremljali razdelitev. Preostalih 69 odstotkov, to je 20 tolarjev za kilogram in pripadajoči DDV, pa kasneje, "ko bo že postal upravičenec za povračilo škode po suši in se mu bo za znesek plačila 70 odstotkov cene koruze zmanjšalo izplačilo povračila škode po suši", so pojasnili na gospodarskem ministrstvu.
Dodali so še, da bo kmetijsko ministrstvo pripravilo program za odpravo posledic škode, ki bo vseboval celovito analizo posledic in učinkov sprostitve 20.000 ton koruze, ter druge potrebne ukrepe. Med njimi tudi morebitne dodatne ukrepe za oskrbo s krmo, če se razmere s slednjo ne bodo stabilizirale vsaj na takšnem nivoju, ki zagotavlja ohranitev osnovne črede. To pa bo znano po oceni posledic suše in po pripravi programa.