Kos: 'Izstop iz družbe resnih držav'

Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos je prepričan, da si je vlada danes okoli vratu zategnila protikorupcijsko zanko. Zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, ki ga je sprejel DZ in ki ukinja omenjeno komisijo kot samostojen državni organ, je po njegovem mnenju "pravno skropucalo". "Čeprav je zakon neumen, ga bomo spoštovali in storili vse za korekten prenos na naslednji organ," je dejal na novinarski konferenci.

Po Kosovih besedah v zakonu kar mrgoli različnih protistavnosti, zato bodo razmislili tudi o tem, da bi sami dali pobudo za oceno ustavnosti. Sicer pa se bodo pridružili vsakršni aktivnosti, katere cilj bo zaustaviti izvrševanje predpisa, ki je bil danes sprejet.

Odprta vrata za stranske zaposlitve plačanih funkcionarjev?

Po njegovi oceni so si politični funkcionarji z zakonom odprli vsa vrata za dodatne stranske zaposlitve. "Sedaj ne bo nobenih zadržkov, da se na primer predsednik republike zaposli v Mercatorju kot prodajalec." Kos tudi meni, da zakon znižuje že dosežene standarde v nekaterih poklicih, poleg tega bodo odslej tudi državni tožilci lahko sprejemali darila, ki bodo povezana z njihovim delom. Najbolj zaskrbljujoče po njegovih besedah pa je, da zakon ukinja uresničevanje nacionalne protikorupcijske strategije.

Slovenija se z današnjim dnem uvršča ob bok državam, kot so Gruzija, Albanija in Makedonija, v katerih so obstajale protikorupcijske institucije, a so jih različne revolucionarne vlade odpravile. S tem izstopamo iz družbe resnih držav, resnih v smislu borbe proti korupciji, in se uvrščamo v bok državam, ki jim je korupcija priročno sredstvo za pridobivanje volivcev, meni Kos.

Tudi član komisije Bojan Dobovšek je ocenil, da nova zakonodaja ne izhaja iz sodobnih konvencij in sodobnih zakonskih rešitev, ki jih predvideva mednarodna skupnost, ampak uvaja neke vrste intervencijski model, značilen za nerazvite države, ki daje težo predvsem represivnim organom, to pa korupcijo le še povečuje. Zato se zastavlja vprašanje, kdo bo sedaj nadziral nadzorovance.

Kos si sicer upa trditi, da bo ustavno sodišče razveljavilo kar nekaj delov tega predpisa, prepričan pa je tudi, da bo zakon ostal mrtva črka na papirju. Toda, kot je dejal "zanka je zategnjena, mi pa bomo naredili vse, da se bo pokazalo, kateri so bili pravi razlogi za ukinitev komisije. Takrat pa se bo zanka dokončno zategnila."

Uporaba zakona čez tri mesece

Poslanke in poslanci so s 45 glasovi za in 26 proti sprejeli zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, ki so ga vložili poslanci SNS, njegove rešitve pa je podprla tudi vladna koalicija. Zakon, ki ukinja samostojno komisijo za preprečevanje korupcije, del njenih pristojnosti pa prenaša na posebno parlamentarno komisijo, se bo začel uporabljati čez tri mesece.

Za zakonsko besedilo so glasovali poslanci SDS in SNS ter večina poslancev NSi in SLS. Nasprotovali pa so mu poslanci opozicijskih LDS in SD ter koalicijske DeSUS.

Predlog zakona je v proceduro maja lani vložila SNS s prvopodpisanim Zmagom Jelinčičem. Z osnovnim konceptom, torej ukinitvijo komisije za preprečevanje korupcije kot samostojnega državnega organa, se je strinjala tudi vlada, ki je nato s svojimi dopolnili popravila nekatere pomanjkljivosti osnovnega predloga.

V vladi in vladajoči koaliciji so bili namreč skupaj s SNS prepričani, da se je po enoletnem delovanju komisije izkazalo, da je nepotrebna, predraga, ne preprečuje korupcije in je nasploh potratna. Poslanci pa bi lahko kakovostno opravljali naloge, ki jim bodo naložene glede nadzora nad opravljanjem pridobitne dejavnosti v zasebne namene za funkcionarke in funkcionarje v državnih organih in organih lokalnih skupnosti ter glede nadzorstva nad njihovim premoženjskim stanjem.

Naloge protikorupcijske komisije se bodo tako prenesle na novo parlamentarno komisijo, v njej pa bi imela opozicija večino. Parlamentarna komisija sicer ne bo pristojna za nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev sodne veje oblasti, temveč jih bo nadzoroval sodni svet. Podatki o premoženjskem stanju funkcionarjev in njihovih dohodkih bodo javno dostopni, člani občinskih in mestnih svetov pa izvzeti iz obveznosti posredovanja podatkov o premoženjskem stanju.

Zakon uvaja tudi javnost podatkov o vseh dohodkih in premoženjskem stanju funkcionarjev ter dolžnost funkcionarja, da morebitno povečanje premoženja, ki bi bilo nesorazmerno z njegovo funkcionarsko plačo, pojasni in dokaže izvor porasta tega premoženja. Uvaja se tudi absolutna prepoved poslovanja podjetij, v katerih je funkcionar kakor koli udeležen, z osebo javnega prava, pri kateri funkcionar opravlja funkcijo.

Poleg tega zakon ohranja vse omejitve glede sprejemanja daril in obveznost evidentiranja protokolarnih in priložnostih daril manjše vrednosti. Te evidence bodo javno dostopne, predstavljale bodo informacije javnega značaja. Zakon uvaja tudi strožje sankcije. V primeru kršitev dolžnost predvideva prenehanje funkcije tudi v primerih, ko področna zakonodaja te sankcije ne pozna.

Državni zbor je sicer splošno razpravo o predlaganem zakonu opravil že julija lani in takrat ob ostrem nasprotovanju opozicijskih LDS in SD sklenil, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Poslanke in poslanci so nato drugo obravnavo opravili na novembrskem zasedanju, pred napovedano tretjo obravnavo pa je zunajparlamentarna SMS vložila pobudo za začetek postopka za razpis referenduma. Pobudniki bi morali 40.000 potrebnih podpisov v DZ posredovati najpozneje do 7. januarja letos, SMS pa je do roka uspelo zbrati le blizu 21.000 podpisov.

LDS razmišlja o presoji na ustavnem sodišču

V poslanski skupini LDS razmišljajo o vložitvi presoje posameznih določb zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo na ustavno sodišče, s katero se odpravlja komisija za preprečevanje korupcije kot samostojen državni organ. Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnila poslanka liberalne demokracije Darja Lavtižar Bebler, je zakon, ki ga je državni zbor ne glede na številna opozorila in pomisleke sprejel, za njih sporen z več vidikov in ne zadostuje nekaterim temeljnim ustavnim kriterijem.

V poslanski skupini so že opravili širšo, bolj načelno analizo o morebitnih ugovorih z vidika ustavnosti posameznih zakonskih določb, bolj natančno pa bodo morebitna neskladja zakona z ustavo še proučili. Razmišljajo tudi o tem, da bi k temu razmisleku o izpodbijanju zakona pred ustavnimi sodiščem povabili tudi poslansko skupino Socialnih demokratov.

Zakon ne zadostuje kriterijem, ki bi jim moral, tako glede ustavnega načela delitve oblasti, pravne države in drugih temeljnih postulatov ustavnopravne ureditve v Sloveniji, je pojasnila poslanka Lavtižar Bebler. "Luknje" vidijo v tem, da zakon načenja načelo delitve oblasti, saj ni jasno, kdo kaj počne in kdo nadzira koga. Po mnenju poslanke je sporen zlasti opredeljeni nadzor nove državnozborske komisije nad funkcionarji drugih vej oblasti, zakon pa tudi posega v vlogo in pristojnosti sodnega sveta. Ni jasno tudi, kako bo nova državnozborska komisija, ki bo nadomestila komisijo za preprečevanje korupcije, ravnala s podatki o premoženjskem stanju funkcionarjev, saj imajo tudi funkcionarji določeno pravico do zasebnosti na tem področju, je še prepričana poslanka.

V zvezi z naknadnim zakonodajnim referendumom o zakonu je poslanka sicer prepričana, da bi tudi lahko prišel v poštev, vendar je pri tem treba razmišljati, kakšen je motiv ljudi, da se ga udeležijo, tudi po neuspehu Stranke mladih Slovenije za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma. O naknadnem referendumu sicer v stranki še niso konkretno razmišljali, vendar ne verjame, da bi se odločili za to. Morda je tudi naša javnost ta trenutek nekoliko utrujena zaradi zakonodajnih referendumov, ampak nikoli ne reci nikoli, je še dodala poslanka LDS.

SDS: Kosova komisija ni bila neodvisna

Z današnjim sprejetjem zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo se nikakor ne odpravlja neodvisna komisija za prepričevanje korupcije, kot pravi del opozicije, je na novinarski konferenci dejal poslanec SDS Dimitrij Kovačič. Na podlagi dosedanjega zakona delujoča, t.i. Kosova komisija namreč po njegovih besedah nikakor ni neodvisna.

Poleg tega se namesto te komisije ustanavlja parlamentarna komisija. Sestavljali jo bodo strokovnjaki, ki jih bodo predlagale vse politične stranke, večino pa bo imela opozicija, ki ji bo tudi predsedovala. Kot je poudaril Kovačič, slednja pri sestavi komisije po doslej veljavnem zakonu ni imela nikakršne besede, komisija pa je bila sestavljena izključno s strani tiste politične opcije, ki je bila v tistem času na oblasti.

Prav tako se Kovačiču zdi neustrezno sklicevanje na konvencijo ZN, ki po navedbah dela opozicije zahteva od članic ustanovitev neodvisne komisije za boj proti korupciji oziroma prav takšne ali podobne komisije, kot se sedaj ukinja. Kovačič nasprotno pravi, da nobena od starih in dosedanjih članic EU takšne komisije za boj zoper korupcijo nima.

Poudarja tudi, da nova ureditev bistveno bolj pregledno ureja področje. Novi zakon funkcionarjem zelo natančno in konkretno določa omejitve in prepovedi, bolj konkretno določa tudi sankcije v primeru kršitev zakona. Po Kovačičevih navedbah so sankcije zelo ostre, zato pričakuje, da bodo delovale preventivno.

Glede napovedanega možnega ustavnega spora pa poslanec SDS pravi, da doslej še nihče ni ponudil konkretnih določil, ki naj bi bila v neskladju z ustavo. V poslanski skupini SDS so prepričani, da danes sprejeti zakon v ničemer ni v neskladju z ustavo.