Komisija za preprečevanje korupcije je v načelnem mnenju zaznala znake korupcije v Darsu, ki je za izvajalca del za gradnjo predora Markovec izbral skupino italijanskih družb v skupnem nastopu. Državna revizijska komisija je konec aprila sicer že razveljavila izbiro izvajalcev, Dars pa naj bi se ta teden odločil o nadaljnjih korakih.
Protikorupcijska komisija je postopek javnega naročanja za izgradnjo predora Markovec pregledala na podlagi anonimne prijave, ki jo je prejela marca letos. Dars je zaprosila za posredovanje dokumentacije, ki se nanaša na postopke izbire izvajalca del za gradnjo predora.
Komisija je ugotovila, da so na razpis za izvajalca gradnje predora Markovec prispele tri ponudbe, in sicer dve ponudbi iz tujine (konzorcij italijanskim podjetij in avstrijski Strabag) ter konzorcij podjetij SCT in Primorje. Strokovna komisija, ki je vodila javno odpiranje ponudb, je ugotovila, da ponudbi tujih ponudnikov v celoti ne izpolnjujeta vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, zato je njuni ponudbi ocenila kot nepravilni, naročnik pa bi moral zavrniti vse nepravilne ponudbe.
Italijanski konzorcij skladno z ugotovitvami strokovne komisije ni izpolnjeval pogojev iz razpisa glede referenčnega potrdila o izvedbo tovrstnih del. Poleg tega oprema, ki jo je izvajalec navedel, ne omogoča izgradnje predora, še zlasti ne ob upoštevanju specifičnih pogojev gradnje. Prav tako Italijani niso predložili potrdil, da niso vpisani v kazensko evidenco in da niso imeli blokiranega računa v zadnjih šestih mesecih. Ponudnik prav tako ni izpolnil zahteve, ki določa, katere zahteve morajo biti izpolnjene v primeru predložitve skupne ponudbe.
Ponudba SCT in Primorja izpolnjuje vse pogoje
Strokovna komisija za oddajo javnega naročila je v svojem poročilu tudi ugotovila, da ponudba konzorcija slovenskih podjetij (SCT in Primorje) v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije in je zato naročniku predlagala, da delo odda omenjenemu konzorciju za ponudbeno ceno 96,23 milijona evrov.
Strokovna komisija je sicer Dars opozorila na možnost, da kljub uspešno izvedenemu postopku oddaje javnega naročila ne sklene pogodbe z nobenim od ponudnikov, katerih ponudbe so formalno pravilne. V takem primeru je naročnik dolžan svojo odločitev o zavrnitvi vse ponudb pisno utemeljiti, pri čemer mora natančno navesti razloge za zavrnitev.
Dars - odločitev uprave družbe je potrdil tudi nadzorni svet - se je kljub ugotovitvam strokovne komisije odločil za Italijane. Kot ugotavlja protikorupcijska komisija, je s tem uprava Darsa ravnala v nasprotju z določili zakona o javnih naročilih, saj je bila seznanjena z ugotovitvami strokovne komisije, iz katerih je razvidno, da je bila ponudba italijanskega konzorcija nepravilna in bi kot taka morala biti v postopku oddaje javnega naročila zavrnjena.
Protikorupcijska komisija zato meni, da je v obravnavanem primeru s strani odgovornih oseb, članov uprave Darsa, prišlo do kršitve dolžnega ravnanja, saj so kljub opozorilom in strokovnim mnenjem, da je bila ponudba Italijanov v nasprotju z zakonskimi določili in bi zato morala biti izločena iz obravnave, sprejeli sklep o izbiri italijanskega konzorcija za izvajalca del pri gradnji predora Markovec, s čimer bi ob podpisu pogodbe v nasprotju z zakonom omogočili pridobitev del v vrednosti 87,44 milijona evrov.
'Pri policiji je vse več tovrstnih ravnanj'
Komisija za preprečevanje korupcije je sprejela sklep, da bo o problematiki, povezani s sumom fiktivnega ali sicer nepravilnega napredovanja in premeščanja delavcev policije danes obvestila odbor DZ za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, so sporočili s komisije. Po besedah predsednika Draga Kosa je prijav o tovrstnih ravnanjih vse več.
Komisija za preprečevanje korupcije je državnemu tožilstvu 8. aprila odstopila obvestilo o obstoju razlogov za sum 30 kaznivih dejanj zlorabe položaja in ponarejanja uradnih listin. Kot je tedaj pojasnil njen predsednik Kos, gre za sum navideznih napredovanj, ko naj bi uslužbenci napredovali na delovna mesta, na katerih pa pozneje niso nikoli delali.
Fiktivno premeščanje na policiji naj bi po Kosovih besedah potekalo tako, da so uslužbenci prejeli odločbe za delo na višjem delovnem mestu, vendar pozneje na njem niso nikoli delali. Takšna navidezna napredovanja naj bi po njegovih besedah potekala bodisi zato, da je nekdo prejemal višjo plačo in se pri tem okoristil, bodisi zato, da je policija z njimi reševala kadrovske težave.
"Ugotovili smo, da trditve in mnenja komisije temeljijo na neustreznem razlaganju zakonskih določil, ki urejajo to področje," so nekaj dni pozneje pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve. Kot so še povedali, je inšpekcijski nadzor s tega področja zajel celovito področje domnevno spornih premestitev in napredovanj in nepravilnosti niso bile ugotovljene.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.