Košček raja, kjer otroci že 70 let dihajo s polnimi pljuči

13. junija 1956 je na stadionu Parc des Princes v Parizu potekal zgodovinski prvi finale evropskega pokala v nogometu. Takratna Jugoslavija in z njo Slovenija pa je bila v samem središču svetovnega političnega dogajanja, saj je bil predsednik Josip Broz Tito na zgodovinskem uradnem obisku v Sovjetski zvezi. In medtem ko so odrasli prek radia in časopisov spremljali svetovno dogajanje, je prva kolonija 100 otrok prispela na čisto prvo letovanje na Debelem rtiču. Za njimi sta istega leta prišli še dve skupini po 100 otrok, ki so sprva letovali pod šotori.

Na ozemlju, kjer danes domuje Mladinsko zdravilišče RKS Debeli rtič, sta namreč takrat stali le dve stari stavbi. Zemljišče je bilo zanemarjeno, zaraščeno, neurejeno in predvsem neizkoriščeno. "Ta prostor je bil prazen, ni bilo parka, ni bilo ničesar na plaži, razen morja in narave, takšne, kakršna je bila. Ta pogumna in srčna odločitev glavnega odbora Rdečega križa RS, da se ta prostor nameni otrokom, je bila vizionarska. Začelo se je graditi s prostovoljci in z donatorskimi sredstvi," je poudarila vodja zdravilišča Lilijana Kozlovič. Obstoječi stavbi so obnovili in v njih uredili kuhinjo in ambulanto. Otroci pa so na začetku spali v šotorih.

Gradili so postopoma, sočasno pa so začeli izvajati tudi zdraviliške programe, ki so bili od vsega začetka prilagojeni potrebam otrok. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja je bila zdravstvena slika otrok v Sloveniji še vedno močno zaznamovana s posledicami druge svetovne vojne. Razširjene so bile bolezni dihal, podhranjenost, skrofuloza in tuberkuloza, ki je veljala za strah in trepet delavskih družin. Pobuda Rdečega križa Slovenije za odprtje otroškega zdravilišča je temeljila na takratnih medicinskih spoznanjih, da blaga obmorska klima, morska voda in borov gozd delujejo kot naravno zdravilo za kronično obolele otroke.

"Ko pogledamo fotografije iz leta 1956, ko so prišli prvi otroci, so bili drobčkani, celo na videz podhranjeni, tako da so bili programi namenjeni temu, da se poleg gibanja tudi drugače okrepijo. Danes pa imamo poseben program Moj izziv, ki je namenjen otrokom s prekomerno telesno težo, kjer jih poučimo, kako zdravo živeti, kako se gibati, kako zmanjšati telesno težo, predvsem pa delati na njihovi samozavesti, da imajo pravilen odnos do hrane in sebe," je Kozlovičeva podala zanimivo primerjavo.

Danes so na Debelem rtiču hoteli, mladinski domovi, bazeni, učne poti in senzorične sobe. Vse to pa je obdano s čudovitim mediteranskim parkom, ki ga je država leta 1991 razglasila za naravni spomenik in ga zaščitila. "Ta naravni park je naš sodelavec, ki je izjemnega pomena za gibanje in zdrav način življenja. Pomemben je tudi zato, ker se na letni ravni skupaj okoli 19.000 otrok, od tega 12.000 otrok v šoli v naravi, uči stika z naravo," je poudarila Kozlovičeva.

V parku izvajajo različne fizioterapije na prostem. Vse rastline, ki so bile načrtno zasajene, pa soustvarjajo posebno mikroklimo, ki je poleg morja priznana kot eden od zdravilnih dejavnikov tega naravnega zdravilišča.

Zdraviliški park se razteza na 14 hektarjih, v njem pa uspeva več tisoč primerkov različnih vrst iglavcev, listavcev, grmovnic in trajnic, ki izvirajo z vseh celin. Park krasi tudi vrt dišavnic in zelišč, ki obiskovalce spodbuja, da naravo začutijo z vsemi čutili.

Sicer pa je v zdravilišču redno zaposlenih 80 ljudi: zdravstveni tim, pedagoška služba, tehnična služba, gostinska služba, prodajna služba ... "Poleg tega imamo tudi okoli 250 prostovoljcev, ki vsako leto opravljajo nalogo vzgojiteljev otrok, in še številne zunanje sodelavce, ki so potrebni v določenem trenutku. Tako da ne pretiravamo, če rečemo, da tukaj okoli 500 ljudi vsako leto skrbi za otroke," pravi vodja zdravilišča.

"Odkar sem tu, me je Debeli rtič zasvojil," brez oklevanja pove vodja zdravilišča Lilijana Kozlovič. V njenih besedah ni običajne uradniške distance. Govori o skupnosti, ki jo sestavljajo zaposleni, prostovoljci, zdravstveni delavci, donatorji in številni posamezniki, ki že desetletja soustvarjajo zgodbo tega kraja.

Prav srčnost ljudi, ki delajo z otroki na Debelem rtiču, je poleg mikroklime in morja tista, ki blagodejno vpliva na počutje in tudi hitrejše okrevanje otrok, je prepričana. Tisti, ki so kdaj letovali tukaj, vedo, da zdravje ni edino, kar otroci odnesejo domov. "Ne zdravimo samo telesa. Krepimo samozavest, socialno vključenost in občutek lastne vrednosti," poudarja Kozlovičeva. "Naš pristop je individualen, je tak, da otroke razume. Povemo jim, da so takšni, kot so, vredni in da morajo biti ponosni nase. Poleg tega je ključna ta srčnost donatorjev, strokovnih institucij in prostovoljcev, ki se prav tako vedno radi vračajo. Vse to prispeva k temu, da se tukaj otroci počutijo kot v drugem domu," pravi.

Natančnega odgovora na vprašanje, koliko otrok je v sedmih desetletjih prestopilo prag zdravilišča, ni. Ob 60-letnici so ocenili, da je Debeli rtič obiskalo približno pol milijona Slovencev. Do danes je številka prav gotovo narasla prek 700 tisoč in se bliža milijonu. Zdravilišče ostaja tudi pomembno letovišče za otroke iz socialno šibkejših okolij. "Vsak otrok ima pravico do letovanja in pravico do brezskrbnega otroštva in pravico do zdravja. Dolžnost družbe je, da to slehernemu zagotovi. Če tega starši ne morejo storiti in če tega država s svojim sistemom ne more v celoti zagotoviti, je pomen nevladne in civilne družbe prav v tem, da tem otrokom ponudijo to, kar imajo drugi. Morebitna marginalizacija vpliva na otroka in njegovo nadaljnje življenje, zato je pomembno, da se ti negativni učinki izničijo in da otrok razume, da biti morebiti iz šibkejše družine ni slabost, ampak je lahko velikokrat tudi prednost. Kajti prav ti otroci se pogosto z izkušnjo, ki jo tu doživijo, vračajo in to dobroto, ki so jo tukaj prejeli, prenašajo na druge generacije," poudarja Kozlovičeva.

V letošnjem letu so posebno pozornost namenili trajnostnim vsebinam. Obnovili so vrtnarijo, predstavili projekt Podvodno mesto, kjer otroci s pomočjo kamer v živo opazujejo morsko dno, ter uredili nove senzorne prostore za terapevtsko delo z otroki s posebnimi potrebami.

Načrtujejo pa tudi gradnjo novega fizioterapevtskega bazena. "Trenutne zmogljivosti bazena so glede na povpraševanje premajhne. Tako da intenzivno pripravljamo vso potrebno pravno podlago za to, da bi lahko zgradili moderen fizioterapevtski bazen," nam je zaupala vodja zdravilišča. Poleg tega pa nameravajo v celoti obnoviti hotel Bor. "Še 16 sob moramo prenoviti in na ta način bo hotel Bor, ki je sedaj namenjen izključno zdraviliškim otrokom iz zdraviliškega zdravljenja, pridobil status hotela s tremi zvezdicami. Trenutno je to depandansa," je dodala.

Kot pravi, pa ob vseh investicijah ostaja najpomembnejša želja: "Čutim eno veliko dolžnost, da to skupnost, ki je nastala, ohranimo še naprej. Da otroci lahko tukaj doživijo brezskrbno otroštvo in da se tukaj počutijo varno in sprejeto, kot so se v vseh 70 letih." Ker Debeli rtič ni le zdravilišče, je spomin na otroštvo in obljuba, da bo prostor za otroške sanje obstajal tudi za prihodnje generacije.