Trenutek nepazljivosti: poškodbe oči se lahko končajo s trajno izgubo vida

Od pomladi do jeseni se na vrtovih vidi in sliši pridne roke – delo pa lahko prekine že manjši trenutek nepazljivosti.

"Pri košnji lahko prileti kakšen kamen ali kakršen koli drugi tujek v oko. Pri samem obrezovanju dreves ali grmovja lahko pride do situacije, kjer se nekdo nabode na vejo, pride lahko do prekinitve stene zrkla," o primerih pravi oftalmologinja iz očesne klinike UKCL Darja Dobovšek Divjak.

Gre za zelo hudo poškodbo očesa, ki v večini primerov zahteva urgentno operacijo. "Pri takih je tudi potem v približno eni tretjini primerov slabši izid vida po operativnih posegih. Pri nekaterih pa tudi pride do trajne slepote."

"Na splošno so očesne poškodbe kar pogoste poškodbe. Eden od petih prebivalcev ima praviloma v življenju očesno poškodbo, ki je lahko ali lažja ali težja," pravi oftalmologinja. Vse pridobljene poškodbe pa bi lahko z nošenjem zaščitnih očal preprečili.

Ogroženi pa niso samo tisti, ki delajo, temveč tudi tisti v neposredni bližini, pogosto so to otroci. "Obvezna oprema so vedno zaščitna očala. Hkrati je potrebno, da se otroci umaknejo, da tudi osebe, ki ne sodelujejo pri tem opravilu, niso prisotne, če pa so, pa prav tako zaščitijo svoje oči z zaščitnimi očali."

Nošenje dioptrijskih in sončnih očal je sicer bolje kot nič, a oči potrebujejo še zaščito tudi od strani, še opozarja oftalmologinja Dobovšek Divjak.

V teh prostorih se lahko zadržujejo glodalci in njihovi iztrebki. Čeprav vsi niso okuženi s hantavirusi, v Sloveniji vsako leto potrdijo več deset primerov mišje mrzlice.

"Kaže se kot vročinska bolezen, lahko pa so tudi začasno prizadeta ledvica. Smrtnost je minimalna. Se pa prenaša na enak način, se pravi z vdihavanjem okuženega prahu, kjer so virusi, ki izhajajo iz iztrebkov okuženih glodalcev," pojasnjuje Eva Grilc iz Centra za nalezljive bolezni NIJZ.

"Če vidimo, da so iztrebki prisotni, je zelo dobro, da jih poškropimo z raztopino varikine. Pustimo delovati vsaj pol ure in po tem odstranimo. Varikina v ustrezni koncentraciji uniči tudi virus," o napotkih pravi infektologinja s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKCL Mateja Logar.

Infektologinja Logar odsvetuje mešanje različnih čistil, gnojil in drugih kemičnih sredstev, saj lahko s tem nehote ustvarimo strupene hlape, ki lahko resno poškodujejo pljuča.