Kostanjevičanom podaljšali rok za odločitev o protipoplavni zaščiti

Gre za zadnji rok, do katerega morajo priti vsaj do načelnega soglasja v projektu vpletenih lastnikov zemljišč, njihovo soglasje pa naj bi bilo tudi podlaga za ureditev služnosti pri morebitnih kasnejših posegih in gradnji, je pojasnil župan.

Predstavniki občine se nameravajo sestati in pogovoriti z vsakim od lastnikov zemljišč na kostanjeviškem mestnem otoku. S prvimi pogovori bodo predvidoma začeli v sredo, nekaj lastnikov zemljišč pa je v sodelovanje že privolilo, je še dodal Petretič.

Gre sicer za predlog Direkcije RS za vode za protipoplavno zaščito kostanjeviškega otoka, za katerega je vladna Služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko iz kohezijskega sklada zagotovila 6,75 milijona evrov.

Predlog celostnih ukrepov, s katerimi namerava direkcija za vode omejiti poplavno ogroženost vzdolž odsekov na območju spodnje Save oz. v spodnjem Krkinem porečju, so oktobra potrdili kostanjeviški svetniki.

Izvedba protipoplavnih ukrepov bi prispevala tudi k varovanju kulturne dediščine in kulturnih spomenikov državnega pomena, varovanju poslovnih subjektov, linijske infrastrukture in varovanju pomembnih objektov družbene infrastrukture državnega pomena. Projekt, ki bi protipoplavno zaščitil nekaj več kot 150 objektov in skoraj 500 prebivalcev Občine Kostanjevica na Krki, naj bi končali do konca leta 2023.

Strokovnjaki so pripravili štiri možne scenarije kostanjeviške protipoplavne zaščite. Predlagana inačica, ki so jo med usklajevanji ocenili za najboljšo, predstavlja kombinacijo nasipov, zidov in prestavljivih montažnih sten.