Nekdanjega prvega moža Nove KBM je sodišče spoznalo za krivega zlorabe položaja pri odobritvi neustrezno zavarovanega bančnega posojila Raščanovemu podjetju Monera leta 2008 v višini 7,5 milijona evrov za financiranje nakupa dela delnic družbe Dela Revije.
Nevestno je Kovačič po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča ravnal tudi pri sklenitvi kupoprodajne pogodbe za terminski nakup delnic srbske družbe Proinvestments v višini nekaj več kot pet milijonov evrov, s čimer naj bi Raščan finančno pokril še drugi del delnic Dela Revij.
Dokazni postopek je po besedah sodnice Karmen Krajnc pokazal, da Monera za nakup delnic Dela Revije ni imela lastnih sredstev, bila je brez zaposlenih in premoženja. Posel je posredno financirala Nova KBM, in sicer ob posredovanju obtoženih, kar naj bi med drugim dokazovala elektronska komunikacija med Kovačičem in nekdanjo članico uprave banke Manjo Skernišak.
Slednja je prav tako na zatožni klopi zaradi tega, a je bila iz zdravstvenih razlogov tik pred zaključkom sojenja izločena iz postopka in ji bodo sodili ločeno.
S Kovačičem sta obtožena, da sta Moneri z zlorabo položaja pridobila veliko premoženjsko korist, ne pa oškodovanja banke, zato okrožno sodišče ni presojalo o premoženjskem zahtevku Nove KBM, zdaj OTP, ampak jo je napotilo na pravdo.
Medtem ko obtoženi trdijo, da je banka s temi posli celo zaslužila, je specializirano državno tožilstvo mnenja, da teh 12 milijonov evrov banka nikoli ni več imela v svojem premoženju. "Če bi obtožena bančna uslužbenca ravnala vsaj s trohico profesionalne bančne skrbnosti, se kaj takega ne bi nikoli zgodilo," je povedal tožilec Iztok Krumpak.
Tudi sodišče je menilo, da so vsi trije obtoženi vedeli, da Monera ni kreditno sposobna in da ni lastnica delnic Proinvestments, a so vseeno šli v ta tvegani posel v škodo banke. Po ocenah sodišča je iz dokaznega gradiva med drugim jasno, da je Raščan imel zagotovilo banke, da bo dobil kredit, še preden je kupil delnice oz. še preden je podal vlogo zanj.
Dokazni postopek, v okviru katerega so zaslišali več kot 50 prič ter preučili obsežno listinsko in drugo gradivo, je po navedbah sodnice prav tako potrdil, da Kovačič in Raščan nista imela zgolj poslovnega, ampak tesnejši odnos in da takšni bančni posli niso bili običajna praksa.
Kovačiču je sodni senat izrekel tudi enotno denarno kazen v višini 16.000 evrov, ki jo mora plačati v treh mesecih po pravnomočnosti sodbe.
Obramba že napovedala pritožbo
Tako Kovačič kot Raščan se današnjega izreka sodbe nista udeležila, ampak sta prišla na sodišče le njuna zagovornika.
Sodba še ni pravnomočna. Zadeva bo verjetno romala še na višje sodišče, saj je obramba že napovedala pritožbo. "S sodbo se nikakor ne moremo strinjati. Nesporno je, da sta bila oba obravnavana posla z dobičkom za banko plačana, kar kaže, da je bila odločitev pristojnih organov banke, da se posla odobrita, pravilna in tudi ekonomsko utemeljena," je povedal Kovačičev odvetnik Črt Šatej.
Še vedno vztraja, da Kovačič ni sodeloval pri soodločanju o odobritvi teh dveh poslov. "Težko razumemo, v čem naj bi bilo podano njegovo kaznivo dejanje. Vemo pa, da sodišča, ko gre za medijsko odmevne primere in znane obdolžene, včasih ne upoštevajo zgolj pravnih argumentov," je dodal.
Tožilec Krumpak se o pritožbi še ni odločil, čeprav ni zadovoljen z višino kazni. Sodišče je namreč izreklo nižje kazni od predlaganih s strani tožilstva, saj je upoštevalo, da je od kaznivega dejanja preteklo že precej časa in da obtožena še nista predhodno pravnomočno kaznovana.
To je sicer že druga obsodilna sodba mariborskega okrožnega sodišča za Kovačiča in Raščana. Pred letom dni ju je obsodilo na zaporne kazni v primeru preprodaje delnic elektro podjetij. Prvega je zaradi zlorabe položaja obsodilo na leto in pol zapora, drugega pa na leto in štiri mesece zapora, a sodba še ni pravnomočna.
KOMENTARJI (104)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.