'Kovanec, ki ima veliko numizmatično vrednost, kroži nekje med nami'

Vse od 1. januarja 2002 je v evroobmočju v obtoku osem nominalnih vrednosti evrokovancev – za 1 in 2 evra ter za 1, 2, 5, 10, 20 in 50 centov. Vsak od njih ima skupno evropsko stran, nacionalna pa kaže, v kateri državi je bil kovanec izdan. Idejni osnutek za slovenske kovance je oblikoval Miljenko Licul s sodelavcema – Janezom Boljko in hčerko Majo Licul.

"Moj oče je formiral koncept, izbor motivov, njihovo upodobitev, jaz pa sem vse to izrisala, grafično obdelala, spremljala izvedbo, hodila na korekture v kovnico na Finskem ... Bila sem izvedbena oblikovalka," pripoveduje Maja Licul, ki še vedno z vsem srcem oblikuje, izdeluje pa tudi nakit iz žlahtnih kovin.

Ni bilo lahko, da je Slovenija prišla med zvezde

Liculova se spominja, da je bil postopek oblikovanja zapleten in dolgotrajen. "Pa ne toliko v izvedbenem smislu, to je bilo rešeno v nekaj mesecih. Spomnim se neskončnih dogovarjanj, usklajevanj detajlov … Tema je bila občutljiva in pomembno je bilo vleči drzne, a kompetentne poteze. Oblika kovancev je bila na simbolni ravni obraz mlade države v družbi prekaljenih in dobro uležanih sosed."

Poleg jasnih oblikovalskih izhodišč, ki veljajo za vse članice, so se pozneje pojavila tudi priporočila, ki so določene rešitve odsvetovala in druge priporočila. "Tako je že po sprejeti rešitvi prišlo na dan priporočilo, naj med zvezdami na obodu ne bo drugih elementov. V naši rešitvi pa so bile med zvezdami črke SLOVENIJA. Spominjam se precej ostre debate med Banko Slovenije in takratnim zunanjim ministrstvom na to temo. Moj oče se je trdno postavil za svojo izvirno rešitev in uspel," pojasni Liculova.

'Nekam k štorklji je želel skriti še majhno žabico'

Tako imajo danes slovenski evrokovanci na nacionalni strani upodobljenih osem različnih motivov, ki simbolno predstavljajo del slovenske zgodovine in kulture.

Na kovancu za dva evra je profilni portret pesnika dr. Franceta Prešerna in v njegovem rokopisu izpisana vrstica "Žive naj vsi narodi" njegove pesmi Zdravljica. Na kovancu za en evro je doprsni portret Primoža Trubarja in napis "Stati inu obstati". Triglav, ozvezdje raka in napis "Oj Triglav moj dom" so na kovancu za 50 centov. Podoba dveh konj in napis "lipicanec" sta na kovancu za 20 centov. Na kovancu za deset centov je napis "katedrala svobode" in neizvedeni načrt slovenskega parlamenta, delo arhitekta Jožeta Plečnika. Sejalec, pogost motiv likovnih umetnikov, ki trosi semena (zvezde in pike), je osrednji motiv na kovancu za pet centov. Na kovancu za dva centa je podoba knežjega kamna. Štorklja pa je upodobljena na kovancu za en cent.

"France Prešeren, pesnik naroda. Primož Trubar, ljubezen do jezika, drznost. Triglav, simbol kremenitosti, navsezadnje tudi slovenskih naravnih lepot. Lipicanec, upodobljena sta dva v igri, torej ne kot simbol, ampak kot čudovita in igriva žival. Plečnikova Katedrala svobode stoji za vizionarske ideje, ki poganjajo svet. Ravno v tem, da ni realizirana, je njena vrednost. Groharjev Sejalec, ki v našem primeru seje zvezde. Knežji kamen, ki potrjuje Slovenijo kot institucijo, ki ni od včeraj. In štorklja … žival, ki obljublja rodnost. Oče je želel nekam skriti malo žabico, ki je za štorkljo prava poslastica, a mislim, da se je vmešalo neko društvo za zaščito živali ..." še pojasni Liculova.

Na vseh kovancih je ob robu 12 zvezd, med katere so razporejene črke napisa Slovenija.

Pozor, v obtoku je kovanec z veliko numizmatično vrednostjo

Na vprašanje, od kod so oblikovalci črpali ideje, Liculova odgovori, da je celoten koncept delo njenega očeta. "Sama njegov nabor rešitev dojemam kot skupek širokih obzorji, veselja do življenja in daru za duhovito in prefinjeno likovno zlaganje elementov."

Spominja se tudi, kako so v procesu izdelovanja matric za kovanje na podlagi dveh vzorčnih odkovkov zavrnili kovanec za 20 centov. Kopiti Lipicancev sta bili namreč pretesno skupaj in sta se optično zlivali. "Enega od teh dveh vzorcev sem dobila jaz in ga kasneje nespametno in seveda nenamerno pognala v obtok. Tako da kovanec, ki ima veliko numizmatično vrednost, kroži nekje med nami. Bodite pozorni, ko plačujete kavo!"

Spominski in zbirateljski kovanci

Priložnostni kovanci v Sloveniji se v skladu z zakonodajo EU delijo na spominske kovance in zbirateljske kovance.

Spominski kovanci so po dimenziji in kemijskih ter fizičnih lastnostih enaki tečajnim kovancem za dva evra. Imajo skupno evropsko stran in nacionalno stran z motivom, s katerim se zaznamuje dogodek širšega mednarodnega pomena oziroma večjega pomena za Republiko Slovenijo. V Sloveniji se izdajajo na podlagi Zakona o priložnostnih kovancih le ob enem dogodku na leto. Spominski kovanci so plačilno sredstvo v vseh državah članicah evroobmočja.

Zbirateljski kovanci pa se izdajajo ob največ dveh dogodkih na leto. Izdelani so iz zlata, srebra ali kovin, ki jih določi Republika Slovenija. Od kovancev v obtoku se razlikujejo v barvi, premeru in teži. Nominalna vrednost je izražena v evrih, vendar se razlikuje od nominalnih vrednosti tečajnih kovancev. Zbirateljski kovanci so zakonito plačilno sredstvo po njihovi nominalni vrednosti na območju RS, v drugih državah pa imajo le numizmatično vrednost. Prodajajo se po nominalni ali višji vrednosti.

Vsaka država lahko na leto izda dva priložnostna spominska kovanca, za katera se lahko uporabi samo apoen za dva evra. Ti imajo enake fizične lastnosti in enako skupno stran kot običajni kovanci, razlikujejo se samo po spominski podobi na nacionalni strani. Vsi spominski kovanci so tudi zakonito plačilno sredstvo v vseh državah euroobmočja, kar pomeni, da se lahko uporabljajo – in morajo biti sprejeti – enako kot vsi drugi kovanci.

Večina priložnostnih spominskih kovancev obeležuje obletnico zgodovinskih dogodkov ali opozarja na sodobne dogodke zgodovinskega pomena. Prvega je izdala Grčija, posvečen pa je bil olimpijskim igram v Atenah leta 2004.

Banka Slovenije je izdala več jubilejnih kovancev, nazadnje 12.11.2018, pod kreativnim vodstvom Miljenka Licula pa so bili izdani še kovanci Jurija Vege, Primoža Trubarja, Antona Tomaža Linharta, Valentina Vodnika, pa tudi jubilejni kovanec Šahovske olimpijade 2002.