Preiskovalna komisija v zadevi Kangler ugotovila zlorabe pri hišnih preiskavah

Predsednik preiskovalne komisije DZ Dejan Kaloh (SDS) je v izjavi za medije dejal, da so zaznali tudi druge anomalije, denimo nezakonite vpoglede v evidence državljanov, izmene operativno-komunikacijskih centrov pa so vodstvo ministrstva za notranje zadeve obveščala selektivno glede na politično pripadnost ministrov. Nekateri ministri so želeli dobivati njihova poročila, nekateri ne. Nekdanji minister Boštjan Poklukar je želel v teh poročilih po Kalohovih besedah celo osebne podatke. Opazili pa so tudi neurejene evidence policije v delu, ki se nanašajo na srečanja policistov in osumljencev. Komisija ima po njegovi oceni dovolj gradiva za pripravo kakovostnega končnega poročila, ki bo predvidoma jeseni na voljo za razpravo v DZ.

Sicer pa bo Kaloh v skladu z danes sprejetim sklepom komisije v imenu komisije vložil naznanilo suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic zoper kriminalista s Policijske uprave Maribor Aleksandra Geršovnika.

Nekdanji direktor komunalnega podjetja Nigrad Srečko Hvauc je namreč na zaslišanju pred komisijo oktobra 2019 povedal, da mu je Geršovnik obljubil, da mu bo pri tožilcu uredil pogojno kazen, če bo "namočil Kanglerja", je dejal Kaloh. Hvauc se je v času županovanja Franca Kanglerja v Mariboru namreč znašel v policijskih preiskavah kot direktor Nigrada v zvezi s projektom prenove Trga Leona Štuklja. Na koncu je bil sicer oproščen. Geršovnik pa je kot kriminalist sodeloval v preiskavah zoper takratnega župana Maribora.

Preiskovalna komisija je Hvauca in Geršovnika soočila 13. aprila, ker so se njune predhodne izjave glede njunega prvega srečanja pred desetimi leti razlikovale. Slednji je vztrajal, da je vedno ravnal strokovno in profesionalno. Njuno soočenje je po Kalohovih besedah pokazalo, da policija po pogovorih z osumljenci ne opravi vedno ustreznega uradnega zaznamka. 

Kovšca navedel nekaj 'nenavadnih dogodkov' v zvezi z odreditvijo preiskave

Parlamentarno preiskavo o ugotavljanju zlorab v zadevi Kangler in drugi je zahteval državni svet, njegov predsednik Alojz Kovšca pa je danes kot priča nastopil pred člani komisije. Te je zanimalo, kako je potekal postopek priprave zahteve, spraševali pa so ga tudi o postopkih, ki jih je zaradi vložene zahteve sprožila KPK.

Kot je pojasnil Kovšca, so se postopki za vložitev zahteve začeli dolgo pred njeno formalizacijo. Kangler se je kot državni svetnik v začetku leta 2018 na DS obrnil z informacijo, da Policija nad njim izvaja metode poostrenega nadzora. Zato je Kovšca na notranjem ministrstvu preveril, ali je Kangler v kakšni preiskavi, a je bil odgovor negativen. Pozneje se je izkazalo, da so ga pozabili izbrisati s seznama oseb, nad katerimi se izvaja poostren nadzor.

To je bilo po besedah Kovšce nenavadno, poleg tega jih je Kangler večkrat obvestil o sproženih postopkih, ki naj ne bi imeli zakonske podlage in naj bi bili skonstruirani. Kangler je DS večkrat pozval, naj se opredeli do tega dogajanja, DS pa je nato sklenil, da poda predlog za parlamentarno preiskavo. Sprva so želeli, da bi bila preiskava sistemske narave in bi bili podatki anonimizirani, je pojasnil Kovšca. Ko pa so se obrnili na Okrožno sodišče v Mariboru za podatke o pravnomočno zaključenih Kanglerjevih zadevah, teh podatkov niso dobili, je dodal.

Ker je proces pridobivanja podatkov trajal vse leto, je zaradi nezadovoljstva s počasnostjo postopka državni svetnik Marjan Maučec aprila 2019 podal pobudo za parlamentarno preiskavo, v kateri je bil Kangler eksplicitno imenovan. Takšen predlog je bil nato tudi izglasovan, čeprav je parlamentarna zakonodajno-pravna služba DS opozorila, da bi lahko bil protiustaven.

Kovšca je ob tem navedel nekaj po njegovih besedah nenavadnih dogodkov v zvezi z odreditvijo preiskave. Tako so na dan glasovanja v DS prejeli pismo Vrhovnega državnega tožilstva in Društva državnih tožilcev Slovenije, ki sta opozorila, da bi svetniki z izglasovanjem predloga kršili ustavo in posegli v neodvisnost pravosodnega sistema. To se je svetnikom po besedah Kovšce zdelo neprimerno vpletanje, po njegovem mnenju pa je pri tem mejo ustavnosti prestopilo tožilstvo in ne DS.

Predsedniku DS se zdi nenavadno tudi ravnanje protikorupcijske komisije, ki je uvedla preiskavo zaradi možnosti kršitve integritete organa. Preiskavo so uvedli takoj po tistem, ko se je Kovšca o parlamentarni preiskavi neuradno pogovarjal s tedanjim predsednikom DZ Dejanom Židanom, je še opozoril. Sledil je obisk predstavnikov KPK, iz njihovih vprašanj pa je bilo po Kovščevih besedah jasno razvidno, da so informacije dobili od Židana.

Kljub temu so v DS protikorupcijski komisiji omogočili vpogled v vse dokumente, a je nato prišlo do "nenavadnega telefonskega pogovora" med vodjo preiskave na KPK in strokovno sodelavko DS. Na KPK so namreč od sodelavke DS zahtevali, da jim dostavi vso korespondenco s svojega službenega računalnika, ter ji "zagrozili", da ne sme ničesar izbrisati. Kovšca ob tem, kot je dejal, ni mogel dovoliti, da se organ, ki nima ustavne pristojnosti nad DS, vmešava in nadzoruje korespondenco.

Poleg tega je po njegovih besedah preiskava KPK trajala nenavadno dolgo. Ko je Kovšca nato povprašal, kaj se dogaja s preiskavo, so mu odgovorili, da sam nikoli ni bil v preiskavi. Tudi to je predsednik DS ocenil kot nenavadno, saj da so mu sprva povedali, da je bila preiskava uvedena tudi zoper njega.

Kovšca je omenil še, da so po obisku KPK dobili novinarska vprašanja, ki so bila enaka vprašanjem KPK. Kot je dejal, je bil novinar očitno seznanjen s tem, kaj se je pogovarjal s KPK in predsednikom DZ. Predsednik DS je zato ocenil, da je šlo za koordiniran pritisk na DS.