Kožni melanom: ključna zaščita in zgodnje odkrivanje

V letu 2023 je v Sloveniji za invazivnim kožnim melanomom zbolelo 841 prebivalcev, še dodatnih 540 pa jih je zbolelo za neinvazivno obliko melanoma. V zadnjih desetih letih za melanomom vsako leto zboli 4,5 odstotka ljudi več kot prejšnjo leto, je Vesna Zadnik z Onkološkega inštituta Ljubljana pojasnila na novinarski konferenci v mesecu ozaveščanja o kožnih rakih, ko bomo v sredo zaznamovali evropski dan boja proti melanomu, 28. maja pa svetovni dan melanoma in dan sonca.

V Sloveniji za malignim melanomom vsako leto umre okoli 130 ljudi. Umrljivost se po besedah Zadnik ne spreminja, kar kaže na večjo uspešnost pri odkrivanju in zdravljenju bolezni. Petletno preživetje oseb, ki so zbolele pred 30 leti, je bilo približno 50-odstotno, zdaj pa več kot 90 odstotkov bolnikov preživi pet let, je dejala. Do pred nekaj leti je po njenih navedbah veljalo, da zboleva nekoliko več žensk kot moških, danes pa jih zboleva enako število.

Najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek melanoma je izpostavljenost UV-žarkom, tako na soncu kot tudi v solarijih. Ljudje z izrazito svetlo poltjo zbolevajo veliko pogosteje, tveganje za raka pa se poveča tudi s starostjo, saj so starejši dlje časa izpostavljeni UV-žarkom. Nekaj melanoma je tudi dednega, je orisala strokovna direktorica onkološkega inštituta Janja Ocvirk.

Po njenih besedah se je v zadnjih 20 letih zdravljenje melanoma močno spremenilo, na kirurškem področju se je uvedla biopsija varovalnih bezgavk, pri napredovani obliki bolezni pa so zdravljenje spremenila nova tarčna zdravila in imunoterapija.

Najpomembnejša pa ostaja preventiva, je poudarila Ocvirk. Vsem svetuje, da se izogibajo neposrednemu sončenju med 10. in 16. uro ter se pred soncem zaščitijo z oblačili, pokrivali, sončnimi očali in sredstvi za zaščito pred soncem.

Pri sodobnem, kakovostnem in multidisciplinarnem zdravljenju kožnega melanoma in drugih rakov je po besedah Barbare Perić z onkološkega inštituta zelo pomembna tudi kakovostna komunikacija z bolnikom. Pri tem so ključna tudi društva onkoloških bolnikov, kot je novo Nacionalno društvo za bolnike z melanomom, je zatrdila. Na onkološkem inštitutu si želijo z društvom sodelovati v projektu pridobivanja podatkov o kakovosti življenja bolnikov ter na področju kliničnih in predkliničnih raziskav.

Perić je izpostavila tudi pomen ozaveščanja o pravilnem samopregledovanju in izobraževanje, katera znamenja potrebujejo pregled pri osebnem zdravniku in dermatologu, pri čemer so prav tako pomembna društva, ki nudijo kakovostne informacije.

Predstavnik Nacionalnega društva za bolnike z melanomom Janez Sirše je prav tako izpostavil vlogo društva pri informiranju oseb o pomenu preventive in zgodnjega odkrivanja kožnega melanoma. Prepričan je, da lahko društva posameznike uspešno nagovorijo tudi preko družbenih omrežij, s pomočjo umetne inteligence in virtualne resničnosti. Pri tem je izpostavil tudi pomen strokovnih in pravilnih informacij, ki jih društva pogosto nudijo v sodelovanju s strokovnjaki.