'Denarja ne bomo izgubljali za dobavitelje in provizije, ampak za zdravljenje ljudi'

Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan glasno opozarja, da je treba poseči v korupcijske posle in preprečiti preplačila medicinske opreme. Vsaj del rešitev lahko po mnenju predsednika KPK Roberta Šumija prinese analiza delovanja javnega sektorja na področju zdravstva, s katero bodo pregledali dobavitelje na področju nabave medicinske opreme, farmacevtskih izdelkov in izdelkov za osebno nego 26 javnih zdravstvenih zavodov na sekundarni ravni v obdobju od 1. januarja 2018 do konca lanskega leta. 

"Načrtujemo, da jo bomo končali do poletja, pri tem pa aktivno sodelujemo z ministrstvom za zdravje, ki bo zagotovilo pomoč pri sistemski analitiki in potem predloge rešitev udejanjilo v praksi," je Šumi povedal v intervjuju za našo spletno stran.

Bešič Loredan je na novinarski konferenci povedal, da začenjajo nekaj, kar bo po pričakovanjih do konca 2023 prineslo rezultate – postopek, s katerim bodo prikazali korupcijska tveganja v zdravstvenem sistemu. "S KPK se že mesece pogovarjamo, kako ciljano narediti nekaj, da bomo prišli do dejanskih podatkov. Zelo veliko je bilo v preteklosti že narejenega tako s strani KPK kot Računskega sodišča, sedaj smo v nekem pocovidnem obdobju, ko bo treba s sistemskimi spremembami spremeniti zdravstveni sistem in z ustreznimi podatki nasloviti tudi potencial korupcije v zdravstvu."

Izpostavil je, da je že večkrat omenil, da je največja težava pri nabavi medicinske opreme in medicinskih pripomočkov. "Ta del bo treba v vseh javnih zdravstvenih zavodih podrobno pregledati, ciljano pridobiti podatke, narediti ustrezno analitiko, tudi s pomočjo umetne inteligence ... Vse te stvari v Sloveniji imamo. Ko bomo dobili te podatke, se bomo začeli tudi na osnovi analize konkretno pogovarjati o tem, kje so največja tveganja. Kje je tisti del, kjer konkurenčnost in uravnavanje ustreznih cen pri nabavi pripomočkov in opreme ne deluje. To bomo morali nasloviti s sistemskimi spremembami." 

Sistemska korupcija je problematika, ki jo po delčkih ugotavljamo že 15 let, je še dejal Bešič Loredan. Vlada in on kot minister po njegovih besedah želita z natančno analizo zadevo prikazati, poiskati odgovorne in sistem spremeniti tako, da v tem delu zbranega denarja za zdravstvo ne bodo izgubljali za dobavitelje in provizije, ampak za zdravljenje ljudi, krajšanje čakalnih vrst, izboljšanje dostopnosti in optimizacijo zdravstvenega sistema.

Šumi je povedal, da je KPK od leta 2004 podala že več kot 40 različnih priporočil tako ministrstvu za zdravje kot vladi in drugim institucijam s področja zdravstva, od katerih pa jih je bilo implementiranih oz. upoštevanih zgolj nekaj. Menijo, da so lahko učinkoviti samo z medsebojnim sodelovanjem, pri tem pa mora vsak ohranjati svojo neodvisno samostojnost in vsi morajo delovati za skupen interes, to je javno dobro. 

Sodelovanje so po njegovih besedah na KPK predlagali tudi prejšnji vladi, a do tega ni prišlo. S sedanjim ministrom za zdravje sta začela sodelovati junija lani in v teh nekaj mesecih prišla do sklepa za omenjeno analizo. "Z njo želimo prispevati k temu, da se situacija vsaj v nekem delu zdravstva normalizira," je dejal. 

Odločitev za analizo so sprejeli februarja na seji senata KPK, v njej pa se bodo osredotočili le na eno korupcijsko tveganje, ki pa je zelo pomembno: nabave. "Identificirali bomo tveganja, jih predstavili, dali priporočila ministrstvu za zdravje, v nadaljevanju z drugimi deležniki poskrbeli za njihovo obvladovanje v praksi in če bo treba, na sistemskem nivoju tudi predlagali rešitve." 

Sodelovanje bo potekalo še v drugačni obliki – ministrstvo jim bo moralo zagotoviti ustrezno sistemsko analitiko, KPK pa bo, če bo treba, sodeloval tudi z drugimi regulatorji, kot je npr. Agencija za varstvo konkurence.

Kot je pojasnila vodja Službe za nadzor na Komisiji Katja Mihelič Sušnik, bo KPK pregledala dobavitelje na področju nabave medicinske opreme, farmacevtskih izdelkov in izdelkov za osebno nego 26 javnim zdravstvenim zavodom na sekundarni ravni v obdobju od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2022. S tem bodo med drugim odgovorili na vprašanje, ali je mogoče na podlagi podatkov o naročenem blagu opredeliti blago, ki je skupno in enako pri vseh naročnikih in bi bilo smiselno posledično za namen nabave tega blaga pristopiti k skupnim javnim naročilom. Proučila bo sistem identificiranja potreb po nabavi pri naročnikih, zaznave glede izvajanja javnih in evidenčnih naročil pri dobaviteljih, prikaz zneskovnega razmerja ter rangiranje dobaviteljev glede na zneske. 

V osnutku poročila analize, ki bo narejeno v najkrajšem možnem času, bo KPK predstavila stanje javnih in evidenčnih naročil po dobaviteljih, v okviru evidenčnih naročil identificirala področja možnih skupnih nabav in povezala ugotovitve nadzornih organov v omenjenem obdobju na opredeljenem področju.

Rezultat analize lahko nakaže tudi možnosti prihranka javnih sredstev. "V zdravstvu se obrača precejšnja vsota denarja, zato je treba z vsemi možnimi evidencami, s katerimi država razpolaga, identificirati možnosti prihranka javnih sredstev. Od MZ tako pričakujemo, da bo ob koncu analize storilo korak naprej v praksi in v spremembi sistema zdravstva, ki ga je treba urediti," je še dejala.