KPK je marca 2020 ugotovila, da je Franc Kangler kot član Državnega sveta in Komisije za državno ureditev DS v dveh primerih kršil določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije glede dolžnega izogibanja nasprotju interesov.
Kangler je na ugotovitve vložil tožbo, upravno sodišče pa je junija 2022 tožbi ugodilo in zadevo vrnilo KPK v ponovni postopek. KPK je nato upoštevala napotke sodišča in aprila letos v ponovljenem postopku podobno ugotovila, da se je Kangler znašel v okoliščinah, ki pomenijo nasprotje interesov. Tudi na te ugotovitve je Kangler vložil tožbo, ki pa jo je sodišče v oktobru zavrnilo.
Kangler je kot član Komisije za državno ureditev na seji 24. aprila 2019 sodeloval pri razpravi in obravnavi točke, v kateri se je razpravljalo o predlogu zahteve za odreditev parlamentarne preiskave za ugotovitev zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi, torej v zadevi, ki se nanaša na njega samega.
Iz glasovanja se je sicer izločil, a ker je v tej točki razpravljal, to predstavlja okoliščino nasprotja interesov, saj je s svojo razpravo imel možnost izraziti svoj pogled in mnenje o zadevi, ki se je nanašala nanj konkretno, s tem pa je lahko usmerjal razpravo in vplival tudi na odločanje ostalih članov Komisije za državno ureditev, je zapisala Komisija za preprečevanje korupcije.
"S tem je v konkretnem primeru pri Francu Kanglerju izkazan neposreden vpliv zasebnega interesa na izvrševanje njegovih javnih nalog, ki je pripeljal do neupravičene nepremoženjske koristi."
KPK meni, da bi se moral Kangler okoliščinam nasprotja interesov izogniti tako, da bi se izločil iz celotnega postopka obravnave in odločanja oz. opravljanja delovnih nalog v povezavi s konkretnim primerom.
Kangler je v odzivu na odločitev upravnega sodišča za STA dejal, da je na komisiji državnega sveta, na kateri je po mnenju KPK kršil zakon, povedal le resnico. "Očitno povedati resnico ni več dovoljeno," je dejal. Nerazumljivo se mu zdi, da kot državni svetnik na seji delovnega telesa državnega sveta ne bi smel razpravljati o sodstvu v Sloveniji. "To je ustavna pravica, ki mi je po moji oceni z ugotovitvami KPK kršena," je dodal.
Na odločitev upravnega sodišča bi lahko zdaj po njegovih besedah na Vrhovno sodišče RS vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, a tega ne bo storil, ker "nima smisla zapravljati časa in denarja za neumnosti, ki jih pišejo na KPK". Zadeva je tako zanj končana.
Upravno sodišče je v sodbi zapisalo, da se z razpravo lahko vpliva oziroma skuša vplivati na odločevalce, s čimer je v konkretnem primeru izkazan neposreden vpliv zasebnega interesa na izvrševanje javnih nalog tožnika (Kanglerja). Sodišče je pritrdilo stališču komisije, da se morajo uradne osebe v takšnih primerih izločiti iz celotnega sodelovanja pri sprejemanju odločitve, torej ne zgolj iz glasovanja, ampak tudi iz razprave. "Poudarilo je še, da integriteta predstavniškega organa, kot je DS, zahteva, da se zaradi zaupanja državljanov v neodvisno, transparentno in objektivno opravljanje javnih institucij preprečuje (že ustvarjanje videza), da zasebni interes vpliva na nepristransko in objektivno postopanje in odločanje," so še sporočili s komisije.
KOMENTARJI (202)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.