Nadzorniki Luke Koper so s soglasno odločitvijo, da se del seje, na kateri bodo razpravljali o kandidatih za predsednika uprave, ne bo zvočno snemal, zavestno in naklepno preprečili transparentnost postopka, ocenjujejo v Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK).
KPK v zadnji številki KPK Vestnika ugotavlja, da je transparentnost takšnega postopka bistvena za kasnejše učinkovitejše ugotavljanje zakonitosti postopka izbora ter tudi odgovornosti članov nadzornega sveta za morebitno kršitev pravil postopka oz. opustitev dolžnega ravnanja kot članov nadzornega sveta.
"Navedeno ravnanje dokazuje, da je v Sloveniji strah pred kakršnimikoli negativnimi posledicami za takšno ravnanje odveč," so zapisali o nedavnem imenovanju Gašparja Gašparja Mišiča na mesto predsednika uprave Luke Koper. Njegovo imenovanje na vrh Luke Koper je podprlo pet nadzornikov, štirje pa so bili proti.
Če vodi Luko Koper brez pogodbe, je avtomatično zaposlen za nedoločen čas?
O novi zagati pa so poročali v oddaji 24UR. Mišiča je danes začasni vodja nadzornega sveta Nikolaj Abrahamsberg, sicer iz vrst Desusa, obvestil, da vsaj še kakšen mesec ne bo podpisana pogodba. Odgovornost za sklenitev pogodbe z Gašpar Mišičem ima namreč Sod, ta pa je zahteval sklic izredne skupščine, na kateri bodo 7. oktobra imenovani novi nadzorniki.
Gašpar Mišičev odvetnik pa pravi, da če novi šef vodi Luko Koper brez urejenih dokumentov, zakon o delovnih razmerjih določa, da je avtomatično zaposlen za nedoločen čas. To pa lahko zaplete njegovo morebitno razrešitev z mesta predsednika uprave.
Gre za tipičen primer oz. simptom določenega stanja v državi
Po mnenju KPK gre za tipičen primer, ki kaže na odsotnost ustreznega kontrolnega okvirja učinkovitega upravljanja državnega premoženja, ki bi preprečeval spopade omrežij in prevlado klientelističnih ter ozkih zasebnih nad javnim interesom. Omenjeni primer pa po ocenah KPK ni eksces, temveč simptom določenega stanja.
"Stanja, v katerem je sistemska in politična korupcija ključno prispevala k moralnemu in gospodarskemu propadu Slovenije," so dodali. KPK zato znova poziva nosilce oblasti, da prevzamejo odgovornost in dolžnost in povedo, kdaj ter kaj bodo storili, da se bodo stvari izboljšale.
Podoben primer tudi v Telekomu
Podoben primer netransparentnosti je po mnenju KPK tudi sprejemanje spornih odločitev nekdanjih članov uprave in članov nadzornega sveta Telekoma Slovenije pri sklenitvi poslov o nakupu in prodaji deležev v kosovski družbi Ipko.net. Nadzorni svet v tem primeru namreč ni dobil v predogled okvirne pogodbe o prodaji Telekomovega deleža v podjetju Ipko.net, ki pa se je v bistvenih delih, ki so predstavljali poslovno tveganje za Telekom, razlikovala od predhodnega pisma o nameri glede prodaje, pojasnjujejo v KPK.
Dodatna netransparentnost delovanja uprave Telekoma je razvidna tudi iz enega od njenih zapisnikov, s katerimi razpolaga komisija. Iz slednjega namreč izhaja zgolj, da je "uprava gradiva prejela v pisni obliki in sprejela sklep", pri čemer pa izid glasovanja iz dokumenta ni razviden, je pa bistven za morebitno uveljavljanje odškodninske, kazenske ali druge odgovornosti, so še dodali v KPK.
O kadrovanju tudi koalicijski partnerji
Koalicijski partnerji so znova razpravljali o kadrovanju. Po sestanku je prvak DL Gregor Virant povzel dogovor, da ima uprava Slovenske odškodninske družbe (Sod) polna pooblastila pri izbiri nadzornikov, ki naj za to prevzame odgovornost in ji ni treba poslušati "niti političnih strank, niti lobijev, niti kogar koli drugega". Dodal je, da bo tako tudi pri Slovenskem državnem holdingu (SDH), ko bo ta oblikovan.
V nadzornem svetu SDH bi si sicer Virant želel videti "vrhunske strokovnjake brez kakršnega koli strankarskega pedigreja, in tudi sicer neodvisne ljudi, ki nimajo kaj izgubiti, razen dobrega imena".
Predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec pa se je pred sestankom vprašal, zakaj je govora o zajezitvi političnega kadrovanja. "Vem, da se to čudno sliši, ampak politika bo vedno sodelovala pri kadrovanju, ker ne nazadnje tudi nosi odgovornost. Tudi Gašpar Gašpar Mišič ni rezultat političnega, ampak lobističnega kadrovanja," je izpostavil.
KOMENTARJI (267)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.