Afera Bošnjak: leto dni po operaciji KPK postopek ustavil

Eno leto po operaciji makedonske deklice v UKC Ljubljana, za katero je takratni predstojnik nevrokirurgije v UKC Ljubljana izdal račun, poleg računa pa še zahtevo za nakazilo 6000 evrov zasebnega honorarja na račun agencije v Hongkongu, je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) sporočila, da niso potrdili kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ker pa so postopke v zvezi z nepravilnostmi uvedli tudi drugi pristojni organi, je postopek ustavila. Bošnjak tako ostaja zaposlen na UKC Ljubljana.

Preverili smo, kaj vse se je zgodilo od razkritja suma korupcije do danes, kdo vse je ukrepal in kako.

Marca lani razkritje sporne dokumentacije

Primer kirurga Bošnjaka so razkrili v oddaji 24UR marca lani. Dokumenti, ki jih je priskrbel vir, so razkrili, da je priznani kirurg v ljubljanskem kliničnem centru operiral tujo državljanko, ki je poleg plačila po rednem ceniku UKC zdravniku morala nakazati še dodatnih šest tisoč evrov. A to ni vse. Dokumenti so razkrili, da je morala denar za zasebni honorar pred posegom nakazati na bančni račun agencije v Hongkongu, kjer je Bošnjak oglaševal svoje storitve.

Bošnjak se je takrat branil, da je bil honorar povezan z njegovim dodatnim svetovanjem, ki ga je opravil v prostem času, ker so mu ponudili plačilo za njegov trud, pa jih je usmeril na agencijo v tujini, ki skrbi za promocijo njegovega imena. Kot je še dejal takrat, je s tem plačal letno članarino, denarja pa od te agencije naj ne bi prejel. V UKC Ljubljana so takrat dejali, da za zasebni honorar zdravnika niso vedeli, so pa potrdili, da so makedonski pacientki za zdravljenje izstavili račun.

Bošnjak odstopi z mesta predstojnika, Strokovni svet ne odkrije nepravilnosti

Že kmalu po razkritju suma korupcije v UKC Ljubljana so našo največjo bolnišnico obiskali kriminalisti, Bošnjak pa je zaradi afere odstopil z mesta predstojnika nevrokirurgije, v kliničnem centru pa ostal zaposlen kot nevrokirurg. Za odstop z mesta predstojnika nevrokirurgije se je odločil, ker da pri obravnavi primera ne želi ustvariti konflikta interesov. Sočasno je Zdravniška zbornica sprožila postopke za razjasnitev dogajanja.

Primer je obravnaval Strokovni svet UKC Ljubljana, a ni odkril ne strokovnih ne postopkovnih nepravilnosti. Kot je takrat pojasnil direktor UKC Ljubljana Marko Jug, se svet ni ukvarjal z morebitnimi etičnimi tveganji, ampak se je opredelil le do strokovnih vprašanj.

Prvo opozorilo pred odpovedjo, nov pravilnik glede samoplačniških posegov

Dober teden dni po razkritju afere je ljubljanski klinični center Bošnjaku dal opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja, hkrati pa so v UKC Ljubljana  sprejeli pravilnik, ki za vsak samoplačniški poseg zahteva, da je v primeru operativnega posega v kliničnem centru treba tudi ekspertno mnenje izvesti in zaračunati v UKC Ljubljana, ne glede na to, ali je bil bolnik morda že predhodno kjer koli obravnavan.

Nova obremenilna razkritja v povezavi z dobaviteljem Medicolink

Takrat pa so zoper Bošnjaka v javnost prišle nove obremenjujoče informacije, in sicer v povezavi s podjetjem Medicolink, ki je prek družinskih povezav blizu Bošnjaku. Podjetje je namreč sodelovalo z oddelkom za nevrokirurgijo ljubljanskega UKC, ki ga je do razkritja afere vodil Bošnjak. V dobrih štirih letih delovanja je od UKC Ljubljana skupaj prejelo več kot tri četrt milijona evrov, pri čemer pa niti ena transakcija ni bila izvedena na podlagi javnega naročila. 

Služba za korporativno varnost zaznala 'zgolj' sistemske napake

Zaradi novih odkritij je UKC Ljubljana zadevo predal v obravnavo službi za korporativno varnost, enoti za varnost in integriteto, ki je sredi aprila sporočila svoje ugotovitve. V poročilu so potrdili, da so za Oddelek za nevrokirurgijo, ki ga je dolga leta vodil Bošnjak, brez javnih razpisov naročali kostne nadomestke pri podjetju Medicolink. Pri pregledu sicer niso zaznali okoriščanja ampak bolj sistemske napake. Služba za korporativno varnost je zato vodstvu UKC predlagala, da poročilo posreduje protikorupcijski komisiji in organom pregona.

Etična komisija UKC Ljubljana: Bošnjakovo ravnanje etično sporno

Sredi aprila je o primeru razpravljala tudi Komisija za strokovno etična vprašanja UKC Ljubljana, pred katero je nevrokirurg Bošnjak priznal etično sporno ravnanje. Da je bilo njegovo ravnanje etično nesprejemljivo, je soglasno potrdila tudi komisija. Odločili so, da sta bila odstop Bošnjaka s predstojniškega mesta in opomin vodstva pred odpovedjo, sorazmerna ukrepa s storjenimi nepravilnostmi in primer zaključili.

Oglasil se je tudi tedanji minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki je dejal, da pričakuje, da bo vodstvo po vseh razkritjih prekinilo delovno razmerje z zdravnikom, saj je bila javnemu zdravstvu povzročena nepopravljiva škoda. 

Namesto odpovedi še drugo opozorilo pred odpovedjo

Kljub razkritju sorodstvene povezave med Bošnjakom in dobaviteljem Medicolink ter grožnji direktorja UKC Ljubljana, da bodo sprejeli strožji ukrep od opomina pred odpovedjo, če se bodo pojavile nove nepravilnosti, se vodstvo bolnišnice ni odločilo za odpoved, pač pa je aprila Bošnjaku izdalo novo opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja.

Novembra hišne preiskave NPU

Minilo je dobrega pol leta, da so stekle prve hišne preiskave NPU, ki so potekale v Ljubljani, Celju in Kranju, preiskovalci NPU pa so iskali dokaze za sum "kaznivega dejanja v zvezi z nabavo specifičnega medicinskega materiala". Policija je razkrila, da sta osumljeni dve osebi, ki sta s tem pridobili premoženjsko korist v višini 400.000 evrov. Izkazalo se je, da gre za primer Romana Bošnjaka in podjetja, povezanega z njegovim bratom. Predkazenski postopek usmerja specializirano državno tožilstvo. 

KPK je postopek zoper Bošnjaka in njegovo računanje honorarja za operacijo tuje državljanke ustavil

Danes pa so iz KPK sporočili, da je komisija zaključila postopek v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti oziroma izvajanju storitev za samoplačnika takratnega predstojnika Kliničnega oddelka za nevrokirurgijo Romana Bošnjaka. Ker komisija kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) ni potrdila in ker so postopke v zvezi z nepravilnostmi uvedli tudi drugi pristojni organi, je postopek ustavila.

Komisija je postopek začela v marcu 2023 na lastno pobudo na podlagi objav v medijih, ki so poročali o domnevno spornih nakazilih na račun takratnega predstojnika Kliničnega oddelka za nevrokirurgijo. V okviru predhodnega preizkusa je KPK pridobila pojasnila in dokumentacijo UKC Ljubljana in Zdravniške zbornice Slovenije ter vpogledala v javno dostopne podatke.

Komisija je ugotovila, da sta primer v skladu s svojimi pristojnostmi obravnavala tako UKC Ljubljana kot Zdravniška zbornica Slovenije, hkrati je UKC Ljubljana dokumentacijo predal Policiji, seznanil člane Sveta zavoda in izvedel izredni nadzor. Ker kršitev iz lastnih pristojnosti, to je kršitev ZIntPK, komisija ni ugotovila, je postopek ustavila.

Za letos napovedali novo sistemsko analizo

Na podlagi te konkretne zadeve pa je senat KPK sprejel sklep, da se v letu 2024 obeh kliničnih centrih – UKC Ljubljana in UKC Maribor – izvede sistemska analiza in pregled opravljanja dela zdravnikov v zvezi s podjemnimi pogodbami in izdanimi pisnimi soglasji delodajalca na podlagi 53.b člena Zakona o zdravstveni dejavnosti. S to analizo bo komisija celovito pregledala opravljanje dodatne dejavnosti zdravnikov izven javnih zdravstvenih zavodov, s katerimi imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ter opravljanje drugih, samoplačniških dejavnosti, ki jih poleg redne zaposlitve zdravniki opravljajo pri svojem delodajalcu.