S KPK so sporočili, da so zaključili več predhodnih preizkusov prijav, ki so vsebovale očitke o nasprotju interesov najvišjih nosilcev oblasti. Kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije niso ugotovili, zato so z obravnavo zadev zaključili.
Med drugim so obravnavali več prijav, ki so se nanašale na domnevne kršitve pri imenovanju Franca Matoza na funkcijo ministra. Med očitki so bile izpostavljene prijateljske in poslovne povezave med Matozem in predsednikom vlade Janezom Janšo, ki ga je predlagal za funkcijo ministra.
"Ker pa ima v skladu z ustavo in zakonom o vladi predsednik vlade pristojnost predlaganja kandidatov za ministre, vendar o njihovem imenovanju ne odloča, je KPK ugotovila, da Janez Janša v primeru imenovanja Francija Matoza na funkcijo ministra za notranje zadeve ni imel odločevalske vloge, zato o nasprotju interesov v tem primeru ne moremo govoriti," so zapisali v sporočilu za javnost.
Franci Matoz je bil pred imenovanjem hišni odvetnik SDS in premierja Janeza Janše. Njegovo imenovanje na ministrsko funkcijo je bilo kljub tesni povezavi s premierjem Janšo presenečenje. Janša je v intervjuju za Novo24TV po vložitvi liste ministrskih kandidatov sicer dejal, da Matoza ni izbral zato, ker je njegov odvetnik, ampak zato, ker je operativno sposoben in na tem resorju potrebuje takšnega človeka.
KPK ni ugotovila kršitev pri Marku Lotriču
KPK v nadaljnjo obravnavo prav tako ni sprejela prijave glede Marka Lotriča, ki so jo prejeli aprila 2026. Ta se je nanašala na domnevno nasprotje interesov predsednika DS zaradi njegovega hkratnega opravljanja funkcije predsednika politične stranke, ki je po novem zastopana v DZ. Takšno hkratno opravljanje funkcije sicer v skladu z ustavo in zakonom o državnem svetu ni nezdružljivo, so spomnili.
Predsednica KPK Katarina Bervar Sternad je maja v pogovoru za STA dejala, da so že aprila prejeli prijavo glede konflikta interesov predsednika DS Marka Lotriča. Prijavo pa so nato maja napovedali tudi v Levici. Lotriču so očitali prepletanje funkcij pri opravljanju najvišjih javnih položajev v času oblikovanja nove vlade ter ga pozvali k odstopu.
Lotrič je tedaj ocenil, da razlogov za njegov odstop ni. Funkciji sta združljivi, sam je "v prvo vrsto" postavil vodenje DS, na volitvah v DZ pa ni kandidiral, je izpostavil.
V konkretnem primeru torej na KPK niso ugotovili kršitev, ker ni prišlo do konkretnih odločitev, pri katerih bi bilo mogoče dokazovati nasprotje interesov. Opozarjajo pa, da takšne situacije ustvarjajo sistemsko tveganje za nastanek nasprotja interesov in zmanjšujejo zaupanje javnosti v neodvisnost ter nepristranskost državnih institucij. KPK zato pripravlja priporočila, kako takšna tveganja odpravljati, so še zapisali v sporočilu za javnost.
Glede Goloba niso ugotovili utemeljenega suma nasprotja interesov
V KPK so v sporočilu za javnost sporočili tudi, da iz znanih podatkov "ni bilo izkazano, da bi nekdanji premier Robert Golob v uradnem položaju odločal ali vplival v korist povezanih oseb, pri čemer bi bil ustvarjen videz pristranskosti". "Zgolj dejstvo, da so se posamezniki družili v zasebnem času, zunaj uradnega delovanja takratnega predsednika vlade, pa je premalo, da bi lahko govorili o nasprotju interesov," so zapisali.
Komisija torej že v predhodnem preizkusu ni potrdila utemeljenega suma kršitev iz lastnih pristojnosti, zato zadeve ni sprejela v nadaljnjo obravnavo. Presoja pristnosti objavljenega računa plačila nastanitve pa je v pristojnosti policije, ki je bila o sumih obveščena skupaj s komisijo, so dodali.
Korupcijska tveganja, ki izhajajo iz očitkov glede sumov zlorabe sredstev državnih podjetij za uresničevanje političnih interesov, pa bo KPK naslovila v priporočilih o ustreznejšem upravljanju zaznanih tveganj na področju financiranja političnih strank, ki jih pripravlja, so še dodali.
Oddaja Tarča na Televiziji Slovenija je februarja namreč poročala, da naj bi Golob na Hrvaškem dopustoval v hotelu očeta slovenskega podjetnika in zaposlenega na Slovenskih železnicah Mihe Piškurja. Ta je po poročanju Tarče prek svojega podjetja DC Limited v času Golobove vlade od Darsa prejel dobrih 47.000 evrov, od Gen-i Sonce pa v zadnjih sedmih mesecih slabih 100.000 evrov. V zvezi s tem dopustovanjem je KPK prejela več prijav, ki jih je obravnavala v predhodnem preizkusu.
Golob je takrat na družbenih omrežjih sicer objavil račun in potrdilo o plačilu dopustovanja na Ugljanu, ki ga je poravnal sam.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.