Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) se je v današnjem sporočilu za javnost odzvala na odgovor vlade, ki je ob priporočilih KPK glede zaposlitve Damirja Črnčeca navedla, "da KPK v zadnjem času med drugim podaja priporočila, ki terjajo poseben razmislek glede meja njenih pristojnosti v odnosu do drugih organov. To neizogibno zajema tudi vprašanje kompetenc senata KPK za podajo priporočil, ki lahko presegajo zakon o integriteti in preprečevanju korupcije".
Komisija poudarja, da s podajo priporočil različnim organom izvajajo svoje naloge v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, zato so po njihovi oceni vprašanja o kompetencah senata komisije za podajo priporočil popolnoma neumestna.
Obenem so zapisali, da v preteklosti podaja takih priporočil oziroma vključevanje teh področij v programe preprečevanja korupcije v Sloveniji ni bilo problematično. Zato komisija sklepa, da je razlog za odziv vlade mogoče iskati v ugotovitvah komisije v konkretnem primeru in drugih aktualnih primerih, ki jih KPK še vodi. "To je sicer zaskrbljujoče, saj so močni in neodvisni nadzorni organi pogoj za trdno in močno državo, kar je osnova za zagotavljanje uspešnega družbenega razvoja," so izpostavili.
Zagotovili pa so, da bo komisija ne glede na to svoje delo še naprej opravljala profesionalno in ob upoštevanju vseh veljavnih zakonskih določb.
KPK, ki je nedavno ustavila predhodni preizkus glede zaposlitve Črnčeca v SDH, je sicer opredelila več korupcijskih tveganj pri zaposlitvi, med katerimi so sistematizacija novega delovnega mesta, prehiter postopek zaposlitve in način sklenitve pogodbe.
Tudi v današnjem odzivu so izpostavili, da so v priporočilih podrobno pojasnili institut vrtljivih vrat, ki je namenjen preprečevanju nasprotja interesov, nedovoljenih vplivov in korupcije pri prehajanju posameznikov med javnih in zasebnim sektorjem, ter predstavili mednarodno prakso na tem področju. Trenutna ureditev tega področja po mnenju KPK ni zadostna. Spomnili so še, da so podobna priporočila vladi posredovali tudi že v preteklosti, vprašanja zaposlovanja na podlagi političnih in drugih interesnih vplivov ter področje vrtljivih vrat pa so vključeni tudi v nacionalno resolucijo o preprečevanju korupcije, ki sta jo letos potrdila vlada in DZ, kot tudi v akcijski načrt za izvajanje resolucije.
Odziv vlade na zapis KPK: Pri obravnavi vprašanja meja pristojnosti med organi vlada upošteva svojo ustavno vlogo
Da Vlada RS spoštuje neodvisne institucije in njihove pristojnosti, ter zato v celoti zavrača današnji očitek KPK o nerazumevanju ali nesprejemanju poslanstva Komisije ter nepoznavanju Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), so sporočili z Urada vlade za komuniciranje (Ukom).
"Vlada vztraja, da je KPK s svojimi priporočili v zadnjem času sprožila razmisleke glede meja njenih pristojnosti, kar je treba obravnavati z dolžno skrbnostjo. Ta razmislek pa je vsekakor tesno povezan z vprašanjem kompetenc senata KPK za podajo priporočil, ki lahko presegajo ZIntPK," pravijo.
Razmisleke o pristojnostih KPK bo Vlada predvidoma obravnavala in o njih razpravljala ob obravnavi odziva na priporočila komisije. "Vlada z deljenjem svojih razmislekov deluje transparentno, pri obravnavi izjemno pomembnega vprašanja meja pristojnosti med organi pa upošteva svojo ustavno vlogo ter ostaja zavezana krepitvi pravne države," so še poudarili.
Odzvala se je tudi predsednica republike, ki funkcionarje KPK imenuje. Opozorila je, da mora biti naloga politikov spoštovanje odločitev neodvisnih nadzornih institucij in krepitev zaupanja vanje. Kakršnikoli politični pritiski so po njenem nesprejemljivi.
Odziv SD
Iz stranke Socialni demokrati so sporočili, da odločno stojijo za stališčem, da je treba neodvisne in avtonomne organe, ki v skladu z zakonom in drugimi pravnimi akti delujejo v prid preprečevanja korupcije in klientelizma spoštovati ter jih krepiti, ne pa spodkopavati in brez utemeljenih razlogov ustvarjati domneve o nepravilnostih njihovega dela: "Še več, naša ocena je, da je pri podajanju stališč glede ugotovitev teh organov potrebna skrajna zadržanost, še posebej ko se ugotovitve nanašajo na delo politike in političnih strank. V dotičnem primeru odziva na priporočila Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) se ustvarja vtis, da se politika ogiba svoje odgovornosti glede ugotovitev KPK in želi z neutemeljenimi izjavami preusmeriti pozornost stran od vsebinskih pomislekov KPK ter z javnim polemizaranjem s slednjo pometati zadeve pod preprogo. To še dodatno krepi prisotno stališče v javnosti, da so besede politikov o boju proti korupciji in klientelizmu dane zgolj in samo takrat, ko KPK ne posega v njihovo delo in delo političnih strank, ki jim pripadajo. Če si resnično in iskreno želimo koraka naprej, v boju proti korupciji, kar mora biti neomajno in brezpogojno poslanstvo vse politike in vseh političnih strank, ne glede na različnost njihovih prepričanj in pogledov, potem je skrajni čas, da se prekine s podajanjem neutemljenih dvomov v delo KPK in ostalih neodvisnih organov ter raje kot to spoštuje njihova priporočila ter njihovo vlogo v naši državi še opolnomoči z več pristojnostmi in orodij za učinkovitejši boj proti korupciji."
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.