Iz ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki jih je danes prejel tudi premierjev odvetnik Stojan Zdolšek, izhaja, da gre za dve sporočili, ki ju je premier Golob novembra 2022 poslal tedanji notranji ministrici Tatjani Bobnar, v katerih premier piše, da postaja resno zaskrbljen zaradi kadrovske slike v policiji in da mu ni všeč, da se dogovor ni uresničil.
Premier Robert Golob je v primeru očitkov nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar, da je nedopustno vplival na delo policije, kršil integriteto. Tako je v končnem poročilu ugotovila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Senat KPK v sestavi obeh namestnikov (Tina Divjak in David Lapornik) je konec leta sprejel končne ugotovitve, danes pa jih je KPK poslala predsedniku vlade ter njegovemu odvetniku Stojanu Zdolšku.
Ravnanje predsednika vlade, ko je ministrici za notranje zadeve 7. novembra 2022 posredoval sporočila, je "v nasprotju s pričakovanjem in odgovornostjo", piše v odločbi KPK. V njej so razkrili tudi sporni SMS sporočili.
"Jutro. Moram priznati, da postajam resno zaskrbljen s kadrovsko sliko v policiji. Dajva se ta teden dobiti samo na to temo. Poudarjam: resno zaskrbljen," je v enem sporočilu zapisal Golob. V drugem pa: "Nič mi ni všeč. Ker se ni izvršilo nič od dogovora. Pika. Dokončna pika."
Kot so pojasnili v KPK, lahko predsednik vlade ministrom daje "obvezujoče napotke zgolj v zvezi z nalogami, ki izhajajo iz usmeritev vlade RS in so pomembne za delo posameznih ministrstev". Ob tem so spomnili, da vlada usmeritev v zvezi s kadrovanjem v policiji ni sprejela. "Iz česar sledi, da dr. Robert Golob kot predsednik vlade RS ni imel pristojnosti za poizvedovanje o kadrovski sliki v policiji pri ministrici za notranje zadeve in podajanje kakršnihkoli usmeritev glede kadrovanja v policiji, kar predstavlja kršitev integritete," ugotavlja KPK.
Poudarili so še, da izrek ugotovitev "opredeljuje zgolj ravnanje, ki je predmet kršitve, utemeljitev in vsi dokazi, zakaj je šlo pri določenem ravnanju za kršitev, pa izhajajo iz celotnega dokumenta".
Glede ostalih očitkov iz predloga za uvedbo preiskave pa je KPK postopek ustavila.
Kabinet premierja: Edini očitek sta dve telefonski sporočili
Na ugotovitve KPK se je že odzval tudi premier Golob. Iz njegovega kabineta so sporočili, da je bil predsednik vlade v popoldanskih urah seznanjen, da je KPK večino očitkov nekdanje ministrice Bobnarjeve zavrnila kot neutemeljene.
"Edini očitek, zaradi katerega naj bi predsednik vlade domnevno kršil integriteto, sta dve telefonski sporočili, v katerih izraža zaskrbljenost nad kadrovsko sliko v Policiji. Nad podlagi tega smo še toliko bolj prepričani, da to ne predstavlja kršitve integritete," so sporočili iz kabineta premierja.
"Postopek bomo nadaljevali pred sodiščem, ker sem prepričan, da so ugotovitve KPK nezakonite," pa je napovedal premierjev odvetnik Zdolšek.
Kot so pojasnili na KPK, je odločitev senat Komisije sprejel po izvedbi nove ocene procesnih tveganj pred iztekom mandata namestnika Davida Lapornika. "Skladno s stališči Ustavnega sodišča bi v primeru nove sestave senata morali ponoviti razgovore, sprejeti nov osnutek ugotovitev, kar bi pomenilo, da bi se postopek lahko podaljšal leto dni ali več. Menimo, da bi bila to najslabša možnost za vse vpletene, glede na to, da dokazi ostajajo enaki," so komentirali svoje ugotovitve na KPK.
Premier Golob bo gost v oddaji 24UR ZVEČER na POP TV.
Spomnimo ...
KPK je preiskavo zoper premierja Goloba uvedla novembra 2023 zaradi zaznanih sumov kršitve integritete v povezavi s prijavo o domnevnem nedovoljenem izvajanju pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Bobnar in druge zaposlene na ministrstvu. Očitkov na premierjev račun je bilo sprva več, a je Zdolšek že oktobra ob prejemu osnutka ugotovitev sporočil, da je KPK očitke zožila na dve sporočili.
V tej zadevi je Specializirano državno tožilstvo vložilo tudi zahtevo za sodno preiskavo. Kot je Golob povedal danes ob robu kosila z levosredinskimi strankami, odločitve o tem še ni, sam pa tudi še ni bil zaslišan. Očitki se nanašajo na sum dajanja daril za nezakonito posredovanje.
Kršitev integritete v javnem sektorju pomeni ravnanje, ki je v nasprotju z zakonskimi in etičnimi normami, ki urejajo delovanje javnih uslužbencev in funkcionarjev. Vključuje zlorabo položaja, neprimeren vpliv na odločitve, nepošteno obravnavo, neupoštevanje pravil o nasprotju interesov ali kakršnokoli drugo dejanje, ki škoduje zaupanju javnosti v nepristranskost in poštenost javnih institucij. Namen integritetnih pravil je zagotoviti, da javni funkcionarji delujejo v javnem interesu in ne za osebno ali parcialno korist.


























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.