KPK pri Horvathu in Rojku ponovno ugotovila nezdružljivost funkcij

Ferenc Horvath, ki je manjšinjski poslanec v DZ, je hkrati tudi član sveta Madžarske samoupravne narodnostne skupnosti v lendavski občini. Medtem pa Stanislav Rojko ob vodenju Občine Gornja Radgona opravlja tudi funkcijo zakonitega zastopnika, direktorja gospodarske družbe Gozdarstvo Gornja Radgona.

Komisija je postopek suma kršitve nezdružljivosti funkcij Horvatha letos začela na podlagi prejete prijave, postopek glede Rojka pa je uvedla na lastno pobudo. KPK je ugotovila, da gre v obeh primerih za funkciji v osebah javnega oziroma zasebnega prava, ki sta nezdružljivi s funkcijo poklicnega funkcionarja.

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije namreč določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. "Prepoved je absolutna in je ni mogoče preseči z nobenim pravnim sredstvom," poudarjajo na KPK v sporočilu medijem. Tako je komisija v obeh primerih ugotovila, da sta funkciji nezdružljivi.

Horvath zadeve ne komentira, KPK s podobnimi ugotovitvami nezdružljivosti funkcij Horvatha že pred dvema letoma

Za komentar smo prosili tudi Ferenca Horvatha, ki je za 24ur povedal, da zadeve ne želi komentirati. Pravi, da je vse o nezdružljivosti funkcij že povedal. KPK je sicer že leta 2019 pri Horvathu ugotovila nezdružljivost funkcij in s tem kršitev  zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, a takrat zato, ker Horvath poleg poslanske funkcije opravlja funkcijo predsednika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti.

Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost je namreč krovna organizacija, v katero se združujejo občinske madžarske samoupravne narodne skupnosti. Člane sveta, najvišjega organa Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti imenujejo sveti občinskih madžarskih samoupravnih narodnih skupnosti v skladu z določbami statuta, je pojasnil Horvath, ki trenutno sicer zaseda mesto predsednika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, ob tem pa je tudi član sveta Madžarske samoupravne narodnostne skupnosti občine Lendava.

Upravno sodišče delu Horvathove tožbe ugodilo, del zavrnilo

Po ugotovitvah komisije se Horvath ni odpovedal nobeni od teh funkcij, pač pa je odločitev KPK izpodbijal na upravnem sodišču. Na KPK so za 24ur.com pojasnili, da je upravno sodišče maja letos zavrglo tožbeni zahtevek v delu, v katerem je Horvath zahteval, da se ugotovitve komisije odpravijo. Je pa sodišče ugotovilo napake v postopku pred komisijo, saj KPK ugotovitev ni poslala Horvathu v izjasnitev in jih je objavila na spletni strani. Glede na odločitev sodišča je KPK ugotovitve v tej zadevi umaknila s spletne strani, nadaljne postopke, ki jih vodijo glede nezdružljivosti funkcij, pa so v skladu z odločitvijo sodišča že prilagodili.

Ob tem je upravo sodišče, tako KPK, zavrnilo Horvathovo tožbo v delu, ki se je nanašala na pristojnosti KPK. Sodišče je tako potrdilo, da je KPK pristojna voditi postopek zaradi suma nezdružljivosti zoper poslanca. "Sodišče je jasno zapisalo, da kadar zakon o integriteti in preprečevanju korupcije določa obveznosti funkcionarjev, ki niso urejene v zakonu o poslancih, se te obveznosti po zakonu nanašajo tudi na poslance državnega zbora, če matični zakon (zakon o poslancih) določenih vprašanj, ki se nanašajo na integriteto in preprečevanje korupcije, ne vsebuje," so dodali v KPK. Horvath se je sicer na sodbo pritožil. 

Na temo nezdružljivosti funkcij je v DZ pred dvema letoma tudi potekal posvet, na katerem so se pravni strokovnjaki poenotili, da DZ nima zadostne pravne podlage, da bi začel postopek prenehanja funkcije poslanca Horvathu in ne bi istočasno obstajala velika verjetnost, da bi ustavno sodišče odločitev razveljavilo.

Tudi pri Rojku KPK že ugotovila nezdružljivost funkcij

Rojko se ne strinja z ugotovitvami KPK, da ni odpravil nezdružljivosti funkcij, ker je hkrati direktor gospodarske družbe. Med drugim navaja, da trimesečni rok, ki mu ga je postavila komisija, še ni potekel, saj je prejel dopis KPK 29. septembra. Dodal je, da na občini ni zaposlen 100-odstotno, ampak zgolj 88,5-odstotno, za kar prejema sorazmerno nižjo plačo, še vedno pa je zaposlen tudi v podjetju

KPK meni drugače in ga obravnava kot poklicnega funkcionarja s popolnim zaposlitvenim statusom. Rojko pa trdi, da sme kot nepoklicni župan voditi tudi podjetje. Sam je v podjetju tudi solastnik, zakonodaja pa mu po njegovih besedah daje pravico do upravljanja s svojim premoženjem. Ob tem pripominja, da dela v majhnem gozdarskem podjetju, ki z lokalno skupnostjo, ki jo vodi, nima nobenih povezav.

Protikorupcijska komisija je sicer v preteklosti že ugotovila nezdružljivost funkcij tudi pri županu Gornje Radgone Rojku, a takrat zaradi nezdružljivosti županske funkcije z opravljanjem funkcij v Javnemu podjetju center za ravnanje z odpadki Puconci (Cerop). Komisija je takrat ugotovila, da je 27 županov občin ustanoviteljic kršilo načelo nezdružljivosti, pri čemer je 24 županov nezdružljivost odpravilo, trije župani, med njimi tudi Rojko, pa ne.

Rojko je nato zatrdil, da je odpravil nezdružljivost funkcij, saj ni več član skupščine javnega podjetja Ceropa. Iz pojasnila KPK iz leta 2010 pa da je "smatral, da je lahko član sveta ustanoviteljic Ceropa".

KPK: Nekatere Rojkove trditve ne držijo 

Na KPK so zanikali nekatere Rojkove trditve. Kot pojanjujejo, so mu opozorilo o nezdružljivosti funkcij, ki je vsebovalo poziv, da mora v treh mesecih po prejemu opozorila odpraviti nezdružljivost in se odreče opravljanju ene od navedenih funkcij, poslali 20. avgusta. "Komisija razpolaga s potrdilom o vročitvi, ki je bila izvedena 27. avgusta, rok za odpravo nezdružljivosti funkcij se je tako iztekel 27. novembra," navajajo na komisiji. 

Komisija župana Gornje Radgone tudi ne more obravnavati kot nepoklicnega župana, kot navaja sam, saj zakon o lokalni samoupravi določa, da županu, ki funkcijo opravlja nepoklicno, pripada plačilo največ v višini 50 odstotkov plače, so še dodali v komisiji.