Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je danes objavila letno poročilo in oceno stanja za preteklo leto ter oba dokumenta, ki sta namenjena pregledu dela KPK in oceni stanja na področju preprečevanja korupcije, poslala tudi v Državni zbor in predsedniku države.
V oceni stanja KPK ugotavlja, da slovenska družba oziroma nosilci javnih funkcij področjem, na katerih ima KPK izvirno pristojnost nadzora (predvsem integriteti, nasprotju interesov in nezdružljivosti funkcij), doslej niso namenjali ustreznega pomena. Dejstvo je, da je namen regulacije na vseh omenjenih področjih preprečevanje korupcije in posledično krepitev pravne države, kar je, kot določa ZIntPK, temeljno poslanstvo KPK, so zapisali in dodali, da se hkrati ob soočanju z nespoštovanjem in ignoriranjem ugotovitev KPK o kršitvah zakona srečujejo s praksami, ki delujejo v nasprotni smeri – v smeri razgradnje pravne države.
"Podobno problematičen je tudi odnos do priporočil, ki jih KPK daje subjektom javnega sektorja prav z namenom, da ti zaznana korupcijska tveganja ustrezno upravljajo in s tem preprečujejo možnosti nastanka kršitev," so pojasnili in opozorili, da je nujen dvig nivoja politične kulture in s tem signal državljanom, da je zakone treba spoštovati.
KPK je lani sicer nadaljevala z začrtanim delom, pri katerem je poudarek na krepitvi integritete predvsem z nadzorom nad kršitvami integritete uradnih oseb, pri čemer je izjemno pomembna praksa, ki jo je lani nadgradila z več pravnomočno potrjenimi kršitvami integritete uradnih oseb.
KPK je lani sicer prejela 629 prijav in rešila 646 prijav, prejetih v lanskem in predhodnih letih. V skupno število prejetih prijav zaradi metodologije štetja sicer niso vštete vse prejete prijave (bodisi ker so se nanašale na isto tematiko bodisi ker so bile že na prvi pogled neutemeljene oz. niso izkazovale podlage za uvedbo postopka preverjanja). "A senat KPK se je že z vizijo, ki jo je sprejel leta 2020, zavezal profesionalizaciji dela KPK in tako pred kvantiteto dal prednost kakovosti dela in obravnave zadev. To pa se med drugim odraža v večjem številu izdanih priporočil subjektom javnega sektorja (vseh je bilo več kot 60), večjem številu ugotovljenih sumov kršitev iz pristojnosti drugih organov, ki so bili odstopljeni njim in tudi večjem številu zaprosil in zahtev pristojnim organom za podatke in dokumentacijo," so zapisali v KPK.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.