Poslanec SD Marko Koprivc je na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) naslovil dopis, v katerem opozarja na nevarnost konflikta interesov, korupcijskih tveganj in neintegritetnega ravnanja nekaterih ministrov in poslancev zaradi lastništva v družbi NovaTV24. Omenjena družba je namreč na podlagi protikoronske zakonodaje dobila neposredno finančno korist v obliki oprostitve plačila storitev RTV signala ter plačila frekvenčnine. Podobna možnost uzakonitve finančne koristi za gospodarsko družbo, katere solastniki naj bi bili ministri in poslanci iz SDS, se po Koprivčevih navedbah kaže tudi pri predlaganih spremembah medijske zakonodaje.
Koprivc se je zato na KPK obrnil z vprašanjem, ali so se ministri in poslanci pri glasovanju o predlogu zakonodaje, zaradi katere bi se gospodarska družba, katere solastniki so, lahko okoristila, dolžni izločiti iz glasovanja.
Kot so potrdili na KPK, so poslancu odgovorili na vprašanje o dolžnosti izločanja pri glasovanju ministrov in poslancev, a ob tem pojasnili, da gre za neobvezno mnenje, saj da lahko avtentično razlago posameznih zakonskih določb poda le DZ.
Navedli so, da zakon o integriteti in preprečevanju korupcije nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist za osebo, njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi uradna oseba ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Pri tem pa je treba okoliščine vedno preverjati z vidika konkretnega primera, so pojasnili.
Vendar pa po njihovih navedbah nasprotja interesov, kot ga definira zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, po naravi stvari ne gre interpretirati kot omejevanja splošne glasovalne pravice, glasovanja voljenih predstavnikov v parlamentu ali občinskem svetu ali glasovanja za imenovanje na funkcije znotraj posameznega organa. Glasovanje zase oziroma za povezane osebe lahko izpolnjuje znake nasprotja interesov po omenjenem zakonu le pri opravljanju javnih nalog, ne pa na primer pri izvajanju splošne volilne pravice.
Podobno velja za glasovanja v okviru delovanja izvoljenih predstavniških teles na državnem in lokalnem nivoju. Tako zakon ne omejuje ustavne pravice poslanca, da glasuje po svoji vesti – četudi zase ali za povezano osebo – v kolikor seveda glas ni posledica kakšnega kaznivega dejanja, na primer korupcije, so pojasnili.
Po oceni komisije tako zgolj solastništvo ene izmed gospodarskih družb, ki bi poleg vseh ostalih družb, ki bi bile podvržene temu zakonodajnemu okviru, še ne povzroča avtomatično nasprotja interesov oziroma okoliščin, kjer bi bila potrebna izločitev uradne osebe iz vseh postopkov, povezanih s konkretnim zakonodajnim predlogom.
"Odgovor bi bil seveda drugačen, če bi se glasovalo o zakonodajnem predlogu, ki bi se nanašal izključno na konkretno medijsko hišo in v katerem bi bile podane pravice izključno tej medijski hiši oziroma gospodarski družbi, katere solastniki so nekateri poslanci in ministri. V takem primeru pa bi se morali skladno z določbami zakona o integriteti in preprečevanju korupcije iz glasovanja izločiti vsi poslanci oziroma ministri, ki bi bili povezani s konkretno gospodarsko družbo," so še pojasnili na KPK.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.