Mramor ostaja, Cerar pa ne bo jamral in bo iskal rešitve

Minister za finance Dušan Mramor je danes predsedniku vlade Miru Cerarju poslal izjavo, v kateri mu je ponudil svoj odstop, s pojasnilom, da po svojem mnenju, glede na izgubo zaupanja javnosti, ne more več opravljati funkcije ministra za finance, so sporočili iz pristojnega ministrstva. "Minister pojasnjuje, da je v svojih izjavah glede dodatka za stalno pripravljenost navajal dejstva in še enkrat poudarja, da je predlagano rešitev sprejel v dobri veri, da je zakonita. Hkrati se opravičuje vsem, ki jih je s svojim dejanjem kakorkoli prizadel in bo vsa prejeta sredstva iz tega naslova vrnil. Žal mu je, da se vprašanje zakonitosti ni razčistilo na višji ravni že leta 2008, ko se je dodatek začel izplačevati, temveč šele leta 2015," so še dodali.

Cerar: Ne sprejmem Mramorjevega odstopa

A Cerar je rekel NE. Na tiskovni konferenci je nanizal Mramorjeve uspehe in svojemu ministru tako izkazal zaupanje. Opozoril je, da so se sporna nakazila dogajala v času, ko Mramor še ni bil minister. Prav tako, da se je za nepravilnosti, za katere je menil, da so zakonite in nesporne, javnosti opravičil. Mramor je Cerarju obljubil, da bo ves prejeti denar vrnil.

"Ministru Mramorju sem izrazil kritiko za storjeno napako, ki se je zaveda in jo obžaluje. /.../ Ministra sem kot predsednik vlade dolžan ocenjevati glede na njegovo opravljeno delo. Uspel je stabilizirati javne finance," je dejal Cerar in dodal, da bi sprejetje Mramorjevega odstopa privedlo do posledic, ki bi škodile interesom Slovenije.

"Odločitev je le moja," je dodal in poudaril, da ne bo dovolil rušenja njegove vlade.

Mramor je Cerarju priznal, da je bil v svojih prvih izjavah ob izbruhu afere nespreten. Naj spomnimo, da je Mramor zatrjeval, da ni storil nič spornega. Cerar mu je očitno oprostil celo to, da je bil idejni vodja projekta izplačevanja spornega dodatka.

Cerar je skozi celotno tiskovno konferenco ponavljal, da se je Mramor za svoje dejanje, do katerega je sam izredno kritičen, opravičil in zato ni potrebe, da odstopi.

Cerar pravi, da je Mramorjeva izjava o vračilu denarja v obrokih neprimerna. Spomnimo, da je pretekli teden finančni minister dejal, da bo okoli 3500 evrov prejetega denarja vrnil v obrokih. Premier je dejal, da bo Mramor znesek, ki ga je dobil za stalno pripravljenost, vrnil v celoti, to pa ne bo v obrokih.

Koliko spornega denarja je vzel Mramor?

Mramor naj bi kot dekan od leta 2008 do oktobra 2013 z dodatki za stalno pripravljenost prejel 45.000 evrov bruto. Spomnimo pa tudi, da je v začetku januarja revija The Banker Mramorja izbrala za evropskega finančnega ministra leta 2016. Med drugim tudi za njegov prispevek pri izhodu Slovenije iz recesije in stabilizaciji bančnega sistema.

Cerar je danes na to nagrado večkrat spomnil in jo uvrstil na seznam dosežkov, zaradi katerih se je odločil, da Mramorju ne dovoli oditi.

Bo odstopila tudi Makovec Brenčičeva? Ne, pravi Cerar.

V zadnjem času so se vrstili pozivi k odstopu zaradi izplačil dodatka za stalno pripravljenost, ki so ga po ugotovitvah inšpektorata izplačevale nekatere fakultete. K odstopu sta bila pozvana Mramor, ki je kot dekan ekonomske fakultete odobril izplačevanje dodatka, in tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič.

Cerar je tudi za Makovec Brenčičevo dejal, da se je opravičila in da bo vrnila prejeti denar. Zato ne vidi razlogov za njen odstop. Sama ga tudi sploh ni ponudila in ga tudi ne bo.

Odzivi na Cerarjevo odločitev

V opoziciji so se različno odzvali na odločitev premierja, da ne sprejme odstopa ministra Mramorja. Po mnenju ZL bi Mramor moral oditi, zato ne bodo pristali na to, da se primer pomete pod preprogo. Mramor je po njihovih navedbah v času, ko je bil dekan ekonomske fakultete, nedvomno pridobil nezakonito premoženjsko korist ter to omogočil tudi nekaterim svojim najožjim sodelavcem. Menijo, da izplačilo ni bilo posledica napake na strani izplačevalca, "ampak zavesten obvod zakonske ureditve s strani vodstev fakultet".

V NSi so se odzvali z ugotovitvijo, da je premier Cerar finančnemu ministru podelil velik odpustek. Upajo, da ga bo Mramor s svojim nadaljnjim delom uspel upravičiti.

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek pa meni, da je glede na položaj obeh ministrov, tako Mramorja kot Makovec Brenčičeve, in glede na njuno nalogo takšen odpustek neprimeren, saj bosta imela težave pri svojem nadaljnjem delu. Še posebej problematičen je njun odziv na razkritje problema dodatkov za pripravljenost, je ocenil Dobovšek.

Erjavec meni, da se je Cerar odločil prav

Javnost ogorčena

Na afero izplačil dodatka za stalno pripravljenost, v kateri je devet od 11 ljubljanskih fakultet uslužbencem nezakonito izplačevalo dodatek, se je danes, in sicer še pred novico, da bo Mramor odstopil, odzvala Komisija za preprečevanje korupcije (KPK).

Sporočili so, da v zvezi z očitanimi nepravilnostmi pri izplačevanju dodatka za pripravljenost zaposlenim na nekaterih fakultetah Univerze v Ljubljani vodijo postopek v luči kršitev institutov Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Kot so zapisali na KPK, postopek še ni zaključen, zato se komisija do morebitnih kršitev zakona še ne bo opredelila. Po besedah predsednika KPK Borisa Štefaneca se komisija ukvarja z vprašanjem, ali so imele fakultete sploh sprejete kriterije za izplačevanje dodatka, saj obstaja velik sum, da te stvari niso bile transparentno urejene. Zato se bo komisija opredeljevala, ali je v teh ravnanjih zaznati tudi kršitve zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

A Štefanec je ob tem poudaril, da se v vsakem primeru pojavljajo vprašanja o etičnosti takšnega ravnanja. "Ne moremo in ne smemo si zatiskati oči, marsikatera zadeva, ki sicer morda ni nezakonita, je prav gotovo neetična," je dejal.

V komisiji so ob tem spomnili, da je vlada 10. decembra lani obravnavala in sprejela vsebino etičnega kodeksa funkcionarjev v vladi in na ministrstvih. Kodeks velja za vladne funkcionarje, ki so predsednik vlade, ministri in državni sekretarji. Njegov namen je posvetiti večjo pozornost skladnosti ravnanj in vedenj funkcionarjev, povečati občutljivost za skladnost lastnih ravnanj ter ravnanj ostalih vladnih funkcionarjev in dati večji poudarek primernemu ravnanju v moralno-etičnih dilemah, so navedli na KPK.

Obenem so opozorili, da se upoštevanje visokih etičnih načel od funkcionarjev pričakuje ne samo neposredno pri izvrševanju njihove funkcije, temveč v vseh njihovih ravnanjih v času opravljanja funkcije in tudi pred tem.

Iz izjave o integriteti, ki jo podpišejo vsi vladni funkcionarji, pa izhaja, da se posameznik z njenim podpisom zavezuje, da bo ob morebitni ugotovljeni kršitvi standardov kodeksa ravnal "v skladu s sprejeto odločitvijo vlade o potrebnem ravnanju".

Etični kodeks in omenjena izjava od vlade po mnenju komisije terjata najmanj uradno opredelitev vlade do problematike in do kršitev, ki jih je ugotovil pristojni inšpektorat pri izplačevanju dodatka za pripravljenost zaposlenim na nekaterih fakultetah Univerze v Ljubljani, ki so hkrati vladni funkcionarji.

Komisija zato pričakuje, da se bo vlada na svoji prihodnji seji do ugotovljenih kršitev opredelila v luči standardov nedavno sprejetega kodeksa, sprejela ukrepe in o vsem tem obvestila javnost.

Prav tako pozivajo Univerzo v Ljubljani, ki je etični kodeks sprejela že leta 2009, da se opredelil do ravnanj posameznih fakultet in profesorjev, je še povedal Štefanec.

Predsednik KPK je še spomnil, da komisija že nekaj časa obravnava vprašanje avtorskih pogodb, a natančnih podatkov še nimajo. Kot je pojasnil, imajo relativno velike težave pri pridobivanju dokumentacije od fakultet. To preiskavo so sedaj razširili s preiskavo dodatka na pripravljenost, kdaj bodo znane ugotovitve, pa Štefanec še ni mogel napovedati. Je pa zagotovil, da to vprašanje v nobenem primeru ne bo ostalo neodgovorjeno.