Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v aprila 2024 uvedenem predhodnem preizkusu ugotovila, da Dr. Klemen Jaklič Ustavnemu sodišču RS ne v letu 2017, ko je odprl s. p., ne v letu 2024, ko ga je zaprl, ni poročal o predmetnem subjektu. To pa bi po zakonu moral.
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) namreč v 35. členu določa, da morajo funkcionarji, kamor sodijo tudi ustavni sodniki, organu, pri katerem opravljajo funkcijo, v enem mesecu po nastopu funkcije, nato pa v osmih dneh po vsaki spremembi, posredovati informacije o subjektih, za katere veljajo omejitve poslovanja. To so subjekti, v katerih je funkcionar ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik oziroma je neposredno ali prek drugih pravnih oseb v več kot petodstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Med takšne subjekte sodijo tudi subjekti s. p.-jev, s katerimi so povezani funkcionarji ali njihovi družinski člani.
ZIntPK za kršitev dolžnosti sporočanja podatkov o subjektih, za katere veljajo omejitve poslovanja, predvideva prekrškovni postopek in v njem možnost izreka globe v razponu med 400 in 1200 evri, pojasnjujejo na KPK.
V skladu z Zakonom o prekrških se postopek lahko uvede, če od dejanja nista minili več kot dve leti. Ker je od odprtja s. p.-ja leta 2017 v konkretnem primeru minilo že več kot dve leti, uvedba prekrškovnega postopka v tem primeru ni dopustna, ga je pa KPK uvedla zaradi neporočanja o spremembi (zaprtju s. p.-ja) v marcu 2024.
Kot so pojasnili na KPK, je bil Jaklič o prekrškovnem postopku, ki so ga uvedli 24. maja 2024 in je v teku, obveščen. V postopku ima pravico podati izjavo o vseh dejstvih oziroma okoliščinah prekrška. O ugotovitvah iz predhodnega preizkusa, ki je s tem zaključen, KPK zaradi izkazanega interesa seznanja tudi javnost.
V zvezi s konkretnim primerom KPK še vodi postopek predhodnega preizkusa na področju premoženjskega stanja. Glede vprašanja pristojnosti presoje nezdružljivosti funkcij v primeru ustavnih sodnikov pa je ta teden prejela odgovor Ministrstva za pravosodje (MP) na zaprosilo, ki ga je na MP naslovila 9. maja 2024. Komisija bo odgovor preučila in se nanj odzvala v prihodnjih dneh.
Jaklič: Določba o prepovedi poslovanja za moj primer ni relevantna
Določba o prepovedi poslovanja iz zakona o integriteti in preprečevanju korupcije se nanaša na postopke javnega naročanja organov, pri katerih so zaposleni funkcionarji in prepoveduje, da bi organ v postopkih javnega naročanja od svojega funkcionarja naročil gradnjo, nabavljal blago ali storitve, je v pisnem odzivu danes zapisal Jaklič.
"Dolžnost funkcionarja, da organ, pri katerem je zaposlen, o začetku in končanju opravljanja svoje dejavnosti zgolj formalno obvesti (in ne zaprosi za soglasje), je namenjen temu, da bi bil organ z relevantno dejavnostjo funkcionarja seznanjen zato, da pri njem ne bi naročal gradnje, blaga ali storitev s področja te dejavnosti," je navedel.
A je po njegovem mnenju ta določba namenjena zgolj za primere, ko so izpolnjene okoliščine, ko je naročanje sploh mogoče, kar pa da v njegovem primeru ne velja. Sam je imel namreč registrirano dejavnost izključno za izvajanje visokošolskega izobraževanja, ki pa je skladno s slovensko zakonodajno ureditvijo mogoča izključno na akreditiranih visokošolskih zavodih. "Ker ustavno sodišče seveda ni akreditirani visokošolski zavod, na tem področju sploh ne deluje in tako tudi ne more izvajati javnega naročanja za visokošolsko izobraževanje," je izpostavil Jaklič.
Dolžnost poročanja o zaprtju s.p., ki je registriran izključno za visokošolsko izobraževanje na visokošolskem zavodu, zato ni predmet določbe o dolžnosti poročanja ustavnemu sodišču oz. prepovedi poslovanja ustavnega sodišča s funkcionarjem na tem področju, navaja Jaklič. Drugače pa bi bilo v primeru s.p., ki bi bil denimo registriran za opravljanje pravnega svetovanja. Slednje namreč ni omejeno zgolj na visokošolske zavode, je izpostavil Jaklič.
Če torej KPK vodi postopek prekrška na pravni podlagi, ki je tako očitno neupoštevana, si je to mogoče razložiti zgolj z vidika eksplozije javno izraženega pritiska visokih političnih funkcionarjev na to institucijo, da naj v tem primeru na vsak način najde nekakšno kršitev, je prepričan Jaklič. Ob tem je opozoril, da po standardu Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) takšno pozivanje visokih političnih funkcionarjev predstavlja vnaprejšnje izničenje poštenega postopka.
KOMENTARJI (224)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.