KPK zaznala korupcijska tveganja pri sprejemanju PKP 6

Komisija za preprečevanje korupcije je decembra lani prejela prijavi o domnevnem sumu korupcije pri oblikovanju in sprejemanju PKP 6. Iz prijav med drugim izhajajo tudi očitki o domnevno spornem 52. členu sprejetega zakona – ta iz razlogov, ki naj ne bi bili povezani z omilitvami posledic drugega vala epidemije, posega na področje akreditacij visokošolskih zavodov. Komisija je v okviru predhodnega preizkusa prijave postopek ustavila, ker v obravnavani zadevi glede na zbrane podatke ni bilo mogoče potrditi obstoja kršitev iz njene pristojnosti, je pa med postopkom zaznala korupcijska tveganja.

Kot ugotavlja KPK, je iz zbrane dokumentacije in prejetih pojasnil mogoče razbrati, da je bila sprememba Zakona o visokem šolstvu v PKP 6 vnesena brez ustrezne in kvalitetne strokovne razprave ter da v postopek niso bili vključeni nekateri bistveni deležniki, s katerimi bi lahko identificirali in predlagali ustreznejšo rešitev. Komisija tudi opozarja na veliko število predpisov, katerih obravnava in sprejem potekata po nujnem postopku, kar je bilo značilno tudi za obdobja prejšnjih vlad. Ob tem dodajajo, da je s tem omejena možnost sodelovanja strokovne in druge javnosti, s tem pa da je zmanjšana transparentnost celotnega zakonodajnega postopka. 

Ob tem so poudarili, da morajo biti "vsakokratni razlog za sprejem zakona po nujnem postopku posebej utemeljeni,  pri čemer je bistveno, da se utemeljitev nanaša na vsebino vseh določb posameznega zakona oziroma na vsebino celotnega zakona in ne zgolj na nekatere  določbe". Kot primer neustrezne utemeljitve obravnave navajajo prav obravnavo sprememb Zakona o visokem šolstvu v okviru PKP 6.  KPK je po preučitvi predloga PKP 6 ugotovila, da vlada kot predlagateljica zakona na nobenem mestu ni navedla razlogov, ki bi utemeljevali potrebo po spreminjanju določb ZVis v okviru PKP 6. "Da bi takšno potrebo ustrezno utemeljila, bi morala v obrazložitvi predlaganih sprememb ustrezno pojasniti, na kakšen način je epidemija covida-19 vplivala na akreditacijske postopke visokošolskih zavodov, zaradi česar je bilo po njeni oceni to problematiko treba naslavljati v okviru interventnega zakona, ki je namenjen odpravljanju in omilitvi posledic epidemije in se sprejema po nujnem postopku, in ne v okviru ločenega oziroma samostojnega zakonodajnega postopka," piše v obrazložitvi. 

Prav tako navajajo, da vlada kot predlagateljica ni pojasnila, zakaj je treba sprejeti predlagan ukrep, s katerim se v okviru akreditacijskih postopkov visokošolskih zavodov podaljšuje rok za izpolnjevanje zaostrenih pogojev, niti na kakšen način bo ta ukrep omilil negativne posledice epidemije. Zgolj navedba, da se predlagan ukrep sprejema zaradi izrednih razmer, po mnenju Komisije ne predstavlja vsebinske obrazložitve, ker "ne pojasnjuje vsebinskih razlogov za sprejem konkretnih predlaganih sprememb". Zato KPK ocenjuje, da so s tem nastala tveganja za korupcijo.

Po mnenju KPK bi morala biti ta problematika obravnavana v ločenem oziroma samostojnem zakonodajnem postopku, ki bi omogočal vključenost vseh ključnih deležnikov in zainteresirane javnosti "in v okviru katerega bi se predlagane spremembe lahko ustrezno strokovno utemeljile, glede njih pa bi se dosegel tudi čim širši konsenz. Na ta način bi se lahko zagotovila večja transparentnost zakonodajnega postopka, ki je med drugim tudi temeljni cilj enega izmed ključnih ukrepov."

V KPK sicer podpirajo projekt debirokratizacije, ob tem pa poudarjajo, da je hkrati treba izboljšati tudi preglednost predpisov, "pri čemer je ravno v izrednih razmerah treba dati temu še poseben poudarek".

KPK je vladi ob tem tudi izdala priporočila. Vlado so pozvali, naj zagotavlja, da se predlogi zakonov po nujnem postopku sprejemajo le, kadar je to nujno zaradi varnosti ali obrambe države, zaradi odprave posledic nesreč ali zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. Prav tako naj se "utemeljitev razlogov za sprejem zakona po nujnem postopku nanaša na vsebino vseh določb posameznega zakona oziroma na vsebino celotnega zakona in ne le na nekatere določbe". Vlado so tudi pozvali, naj zagotovi, da bodo osnutki predpisov vsebovali natančne in razumljive obrazložitve, ki naj bodo vsebinske.