Odloka sta občini Izola in Piran sprejela leta 1990 na podlagi zakona o naravni in kulturni dediščini. Z uredbo se meje parka ne spreminjajo. Tudi ožja zavarovana območja, ki so tri: dva naravna rezervata in en naravni spomenik, ostajajo praviloma v istih mejah kot doslej.
Tako se v celoti ohranja meja naravnega rezervata Strunjan in naravnega spomenika Pinijev drevored, spremeni pa se vrsta zavarovanega območja in njegova meja v primeru naravnega spomenika Stjuža. Predlagana vrsta zavarovanega območja je naravni rezervat, ki vključuje tudi območje Strunjanskih solin, ki je v veljavnem odloku opredeljeno kot etnološki in tehniški spomenik.
V posameznih ožjih zavarovanih območjih je omejena gradnja, spreminjanje namembnosti zemljišč in motorni promet. Prepoved sicer ne velja za stanovalce in lastnike oz. najemnike zemljišč.
V uredbi so urejeni tudi ukrepi, namenjeni razvojnim možnostim prebivalstva na območju parka. Financiranje krajinskega parka bo pretežno slonelo na državnemu proračunu. V primeru tega parka je za upravljanje predvidena podelitev koncesije. Uredba določa tudi finančne vire za izvajanje zavarovanja in za razvoj lokalnega prebivalstva.
