Krajša noč

Ponoči smo prešli na poletni čas. Ob 2. uri zjutraj smo kazalce premaknili za eno uro naprej, torej na 3. uro.

Poletni čas je krajevni čas, ki ga prevzame država za določeno obdobje leta, in se običajno premakne za uro naprej od standardnega uradnega časa. Njegovo uporabo določajo konvencije, direktive in zakoni.

Pri nas začetek in konec poletnega časa določa zakon o računanju časa. Ta je nasledil podobnega jugoslovanskega, ki je bil uveljavljen tudi na ozemlju Slovenije leta 1982.

V Evropi so uvajanje poletnega časa poenotili, saj se povsod začne zadnjo nedeljo v marcu, konča pa zadnjo nedeljo v oktobru; uporabljajo ga vse države z izjemo Islandije. Poletni čas uporablja večina držav sveta, vendar ne povsem usklajeno.

Uveljavitev poletnega časa je posledica razmišljanja o ekonomski in energetski učinkovitosti človeštva. Vpeljali so ga z namenom izkoriščanja dnevne svetlobe oz. da ljudje ne bi spali v času naravne svetlobe.

Čas se pomakne naprej med pomladnimi in poletnimi meseci, s čimer se delovne in šolske ure bolj prilegajo uram dnevne svetlobe. Tako pa lahko varčujemo z energijo. Jeseni je ravno obratno, saj so zaradi zbujanja v vse večjo temo poletni čas prestavili nazaj na standardni lokalni čas in s tem pridobili več dnevne svetlobe.