Kot so zapisali na portalu projekta Zlati kamen, primerjava števila prebivalcev v lanskem in prvi polovici letošnjega leta kaže, da se je v kranjskogorski občini število prebivalcev povečalo s 5225 na 7522, kar predstavlja skoraj 44-odstotno rast.
Vendar gre za virtualno, ne resnično rast. Lastniki počitniških nepremičnin so namreč spremenili svoje stalno prebivališče, da bi se v času zaprtja države lahko bolj svobodno gibali po državi, torej vsaj med občino, kjer so zares doma in med tisto, kjer so doma na papirju, so pojasnili pri omenjenem projektu.
Povečano število prijavljenih prebivalcev občini pa vseeno prinaša več prihodkov od povprečnine. Po preprostem izračunu s 628 evri povprečnine bi se kranjskogorski proračun povečal za 1,5 milijona evrov, kar ob dobrih devetih milijonih, kolikor so znašali prihodki v zadnjih letih, ni zanemarljivo. Ker gre za administrativno in ne dejansko rast, pa ni vpliva na obremenitev infrastrukture ter dodatne stroške občine.
Kot je povedal kranjskogorski župan Janez Hrovat, se sice nekateri novoprijavljeni prebivalci tudi že odjavljajo. Izpostavil je, da ima dejstvo, da je Kranjska Gora kot turistična destinacija zelo privlačna za počitniška stanovanja in hiše, tako dobre kot slabe strani.
Med slabimi je zlasti precejšen dvig cen nepremičnin, kar je grožnja za lokalno prebivalstvo. Ti zaradi visokih cen prodajajo svoje nepremičnine, saj za ceno ene drugje kupijo celo dve ali tri druge. Zato se dejansko število prebivalcev kranjskogorske občine zmanjšuje in se je v prejšnjih štirih ali petih letih zmanjšalo s 5300 na 5200, je opozoril župan.
Epidemija oziroma epidemiološki ukrepi so v zadnjem letu vplivali na rast števila prebivalcev tudi v nekaterih drugih letoviških krajih, od Bohinja in Bovca do Podčetrtka in Pirana. Vzporedno s tem se je število prebivalcev zmanjšalo v nekaterih mestih, v Ljubljani celo za več kot 1000.
KOMENTARJI (32)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.