Kratka, a razburljiva zgodovina Slovenije: tudi pred 23 leti smo se spopadali s krizo

Statistični urad RS je pripravil kratek pregled obdobja od leta 1991 do danes. Od leta 1991 do leta 1999 se je število prebivalcev Slovenije zmanjševalo, potem pa se je začelo razmeroma hitro povečevati. Najbolj se je povečalo v letu 2008, večinoma kot posledica priselitev zaradi iskanja dela. V sredini leta 2014 je imela Slovenija nekaj več kot 2.061.600 prebivalcev ali okoli 61.600 več kot ob osamosvojitvi leta 1991.

Od leta 1997 do leta 2005 je bil naravni prirast v Sloveniji negativen, od leta 2006 dalje pa je bil znova pozitiven in je naraščal, in to vse do leta 2010. Od leta 2011 dalje upada.

Kako je bilo na trgu dela pred 23 leti, kako je danes?

Pred triindvajsetimi leti in še nekaj let pozneje smo premagovali gospodarsko krizo, pa tudi danes se zadnja gospodarska kriza še ni končala. Takrat je šlo za prestrukturiranje države in državne ureditve, naš cilj je bil vstop v Evropsko unijo. Zdajšnja kriza je globlja, prizadela je večino razvitega sveta, zato je izhod iz trajajoče krize toliko bolj negotov kot pred triindvajsetimi leti, so zapisali v Statističnem uradu RS.

V letu 1991 je bilo v Sloveniji okoli 792.000 delovno aktivnih oseb, registriranih brezposelnih oseb je bilo okoli kot 91.100 (stopnja registrirane brezposelnosti je bila 10-odstotna). Konec oktobra 2014 je bilo delovno aktivnih nekaj več kot 806.400 prebivalcev, na zavodu za zaposlovanje pa je bilo prijavljenih nekaj več kot 115.900 oseb (stopnja registrirane brezposelnosti je bila 12,6-odstotna).

Črno leto na trgu dela je bilo leto 1993

Na slovenskem trgu dela je bilo stanje najtežje leta 1993. Delovno aktivnih oseb je bilo približno 765.000, stopnja registrirane brezposelnosti je bila decembra tistega leta 15,4-odstotna (brezposelnih je bilo nekaj več kot 137.100 oseb). V letu 2008 je bila stopnja registrirane brezposelnosti 6,7-odstotna, delovno aktivnih oseb je bilo skoraj 880.000. V oktobru 2010 je število registriranih brezposelnih oseb prvič po letu 2003 preseglo število 100.000.

Precejšnje razlike v delovnem času

V zadnjih desetletjih je prišlo do korenitih sprememb glede delovnega časa. Sredi devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je začel prehod na 40-urni delovni teden, ki je bil dokončno uzakonjen v letu 2003. Prvi podatki iz Ankete o delovni sili, ki so na voljo, segajo v leto 1993. Takrat so delovno aktivni v povprečju delali 43,9 ure na teden, po podatkih iz leta 2013 pa je delovno aktivna oseba v povprečju dejansko opravila 34,5 ure na teden.

Vedno več ljudi pod pragom revščine

Prejeti dohodki nekaterih gospodinjstev so danes tako majhni, da živijo pod pragom tveganja revščine. V obdobju po letu 1997 je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo približno 11 odstotkov oseb; v letu 2002 je bilo takih oseb najmanj, 9,9 odstotka, v letu 2012 jih je bilo 13,5 odstotka ali 271.000. Podatki o stopnjah tveganja revščine za različne socialno-ekonomske skupine oseb in gospodinjstev kažejo, da so v najslabšem položaju gospodinjstva brez delovno aktivnih članov, še posebej tista z vzdrževanimi otroki. Glede na tip gospodinjstva so v najslabšem položaju enočlanska in enostarševska gospodinjstva, pari s tremi ali več otroki ter starejši pari (oba starejša od 64 let) brez otrok. Glede na najpogostejši status aktivnosti so v najslabšem položaju brezposelne osebe in upokojene osebe. V težkem položaju so tudi ženske, starejše od 64 let, in najemniki stanovanj.
Zamenjali smo cel spekter valut, vmes imeli celo bone

V obdobju od 1991 do danes smo uporabljali več valut. Z osamosvojitvijo Slovenije smo jugoslovanski dinar zamenjali za slovenski tolar, sprva v obliki bonov, pozneje pa smo dobili prave tolarske bankovce. Dvojno označevanje cen v tolarjih in evrih se je v Sloveniji začelo v letu 2006. Leto pozneje smo slovenske tolarje nadomestili z evri. Slovenija je maja 2004 postala članica EU. Leta 2010 je postala članica OECD.

Koliko zemlje še obdelujemo?

Gozdnate površine so se od leta 1993 do leta 2005 povečale za 17 odstotkov. Obratno velja za kmetijske površine, ki so v letu 2005 obsegale 28 odstotkov celotne površine, od leta 1993 pa so se zmanjšale za 27 odstotkov. V letu 1991 smo obdelovali okoli 561.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, v letu 2013 pa približno 477.000 hektarjev.

Leta 1991 je bilo registriranih dobrih 600.000 vozil, lani že 1,06 milijona

Zanimiv je tudi podatek o uporabi prevoznih sredstev. Število vseh vrst registriranih cestnih vozil se iz leta v leto večinoma povečuje. Konec leta 1991 je bilo v Sloveniji registriranih približno 603.000 osebnih avtomobilov, konec leta 2013 jih je bilo že nekaj več kot 1.063.700.

Zaradi velikega povečevanja števila osebnih avtomobilov se je število potnikov, pripeljanih v javnem cestnem prevozu, glede na prejšnja leta zmanjševalo. V letu 2010 jih je bilo pripeljanih pol manj kot v letu 2001 (34,8 milijona potnikov).

Število potnikov, pripeljanih v zračnem prevozu, pa se je od leta 1991 do leta 2010 povečalo, in sicer za 68 odstotkov. Tudi število potnikov, prepeljanih po železnici, se je v tem času povečalo, in to za 6,1 odstotka. Promet potnikov v slovenskih pristaniščih je v letu 2011 glede na leto 2010 precej porasel (za 88 odstotkov). Vseh vkrcanih in izkrcanih potnikov je bilo 133.000, od tega je bilo 103.000 potnikov na ladjah za križarjenje.

Pojemo bistveno več sadja in zelenjave

Zanimivi so tudi podatki glede prehrane. Danes pojemo bistveno več sadja in zelenjave kot pred dobrimi dvajsetimi leti. Takrat smo na dan pojedli povprečno 285 gramov sadja in zelenjave, zdaj ga pojemo približno dvakrat toliko (540 gramov). S takšno porabo sadja in zelenjave smo dosegli tudi povprečje EU. V letu 1991 smo po tem podatku zaostajali za EU za tretjino.

In še nekaj zanimivosti:
- Slovenija je bila ob osamosvojitvi leta 1991 razdeljena na 62 občin, od leta 2011 pa je z ustanovitvijo občine Ankaran razdeljena na 212 občin.
- leta 1991 je bilo zabeleženih 333 potresov z največjo intenziteto v občini Muta in Vuzenica, leta 2012 pa je bilo zabeleženih 1.620 potresov z največjo intenziteto v občinah Gornji Grad, Kamnik, Litija, Ljubno in Lukovica
- število smrtnih žrtev v cestnoprometnih nesrečah po letu 2007 upada
- zmanjšuje pa se tudi poraba vode v gospodinjstvih od leta 2008.
- zmanjšuje se tudi število kadilcev. V letu 1994 je redno kadilo 29 odstotkov odraslih prebivalcev, v letu 2007 je bilo kadilcev 10 odstotkov manj
- povprečna neto mesečna plača v letu 1991 je znašala 10.322 tolarjev
- stopnja varčevanja gospodinjstev je bila najvišja v letu 2006 (16,9-odstotna), najnižja pa v letu 1999 (9,6-odstotna)