Nepredvidena gradbena dela na Kredarici, observatorij bo dražji

Konec maja lani so na Kredarici s položitvijo temeljnega kamna slovesno obeležili začetek prenove podnebnega observatorija, ki je deloval v prizidku k tamkajšnjemu Triglavskemu domu. Dober mesec dni pozneje je bil ta prizidek porušen, začela se je gradnja novega.

Za izvedbo del je bilo na javnem razpisu izbrano podjetje Eltim. V letošnji gradbeni sezoni so delavci zaključili betonska gradbena dela, namestili jekleno strešno konstrukcijo, izdelali ostrešje in že začeli polagati končne kritine. Poleg tega so bili izvedeni suhomontažna dela, nekaj strojnih in električnih inštalacij, vgrajena so bila okna. V tem tednu pričakujejo izvedbo estrihov, so pojasnili na Agenciji RS za okolje (Arso).

Do konca obnove bo treba dokončati streho, izvesti obrtniška dela in namestiti vso strojno opremo za nemoteno obratovanje observatorija. "Želja ostaja, da bi se obnova zaključila v tem letu, vendar ocenjujemo, da to ne bo izvedljivo," so dodali na Arsu. Ob začetku del so namreč predvideli, da se bo obnova končala do konca letošnjega leta.

Vrednost pogodbe se je od začetka gradnje zaradi več nepredvidenih gradbenih del povečala za 15 odstotkov in zdaj znaša 2,2 milijona evrov. Poleg pogodbe za gradbena in obrtniška dela so v zvezi z gradnjo nastali tudi stroški s helikopterskimi prevozi, ki so doslej znašali okoli 420.000 evrov, so pojasnili na Arsu. Ta sredstva so bila namenjena izvajalcu prevozov. Sicer pa pri projektu z izvajanjem helikopterskih prevozov sodeluje tudi Slovenska vojska. Kot so pristojni napovedali ob začetku del, bo treba v času del s helikopterji skupno prepeljati okoli 900 ton materiala.

Projekt sofinancirata država in EU iz kohezijskega sklada, del sredstev za obnovo gre iz podnebnega sklada, lastna sredstva prispeva tudi Arso. V času gradnje delo meteorologov poteka nemoteno v prostorih planinskega doma, kjer Arso najema prostor za delo in bivanje meteorologov.

Z obnovo podnebnega observatorija na Kredarici bo Arso poskrbel za nadaljevanje zbiranja meteoroloških in drugih okoljskih podatkov, načrtujejo tudi uvedbo več novih meritev. Ti podatki so, kot izpostavljajo na Arsu, ključni za pripravo natančnih vremenskih napovedi in učinkovitih ukrepov prilagajanja na podnebne spremembe, hkrati omogočajo tudi spremljanje učinkovitosti ukrepov za blaženje podnebnih sprememb.

Čeprav meteorologi danes večino meteoroloških podatkov dobijo s samodejnimi meritvami, pa je v ekstremnem gorskem okolju še vedno potrebna stalna prisotnost posadke meteoroloških opazovalcev, poudarjajo na Arsu.

Ekipa dveh opazovalcev tako vsak dan ves čas skrbi za občutljive senzorje, jih po potrebi čisti in odpravlja okvare ter poskrbi za tista opazovanja meteoroloških pojavov, ki se jih s samodejnimi senzorji ne da zaznati, kot je denimo vrsta oblačnosti. V zimskem času pa meteorološki opazovalci vsak dan tudi ročno izmerijo snežno odejo na način, da imajo snežni zameti na meritev čim manjši vpliv.

Med drugim bodo obstoječe merilne inštrumente nadgradili s senzorji za merjenje vsebnosti dveh najpomembnejših toplogrednih plinov, ogljikovega dioksida in metana. S temi meritvami se bo Arso vključil tudi v mednarodno mrežo ICOS (Integrated Carbon Observation System), ki skrbi za primerljive meritve vsebnosti toplogrednih plinov po vsem svetu.

Na Arsu še poudarjajo, da so visokogorski observatoriji redki, ponujajo pa dragocen vpogled v stanje ozračja in podnebja v visokogorju in v okolju, ki ni pod neposrednim vplivom človekovih dejavnosti.

Prve meritve so v prostorih planinskega doma takratnega Slovenskega planinskega društva na Kredarici izvedli že leta 1897, neprekinjeno pa meritve na Kredarici potekajo od avgusta 1954.