S 1. novembrom precej težje do potrošniškega kredita

Banka Slovenije bo s 1. novembrom precej zaostrila pogoje, pod katerimi lahko banke podeljujejo potrošniške kredite. Strožje omejitve bodo veljale tako za dolžino odplačevanja – ročnost ne bo smela presegati sedem let – kot za višino obroka, ki bo odvisna od razmerja med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca. Druga zahteva velja tudi za stanovanjske kredite.

"Banka bo lahko potrošnika kreditirala do največ 50 % mesečnega prihodka (v primeru, da je prihodek višji od dvakratnika minimalne bruto plače, se znesek nad dvakratnikom lahko obremeni do največ 67 %). Ob tem mora potrošniku ostati najmanj znesek v višini 76 % minimalne bruto plače (674 evrov do 31. 12. 2019 in 715 evrov po 1. 1. 2020). V kolikor preživlja družinskega člana ali drugo osebo, je treba znesku minimalne neto plače dodati še znesek/zneske za preživljanje družinskega člana/članov (do 402,18 evra)," pojasnjujejo na Združenju bank Slovenije, kjer ukrepu niso naklonjeni. 

Na združenju bank na podlagi statističnih podatkov ocenjujejo, da kredita pri bankah ne bo več moglo dobiti 57 odstotkov upokojencev (213.000 od 380.000), ki prejemajo starostno pokojnino do 700 evrov, ter vsaj 20 odstotkov zaposlenih (114.000), ki prejemajo neto plačo do 928 evrov in preživljajo ali sopreživljajo enega otroka. Tudi v višjih razredih neto plač od 10 do 25 odstotkov zaposlenih zaradi novega sklepa ne bo moglo dobiti kredita, so izračunali.  

Kaj pa stanovanjski krediti? 

Tudi za stanovanjske kredite bo postalo zavezujoče zgoraj omenjeno razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca. To torej ne bo smelo preseči 50 odstotkov za osebe z dohodki do dvakratnika bruto minimalne plače in 67 odstotkov za preostali del dohodka. 

Priporočilo bankam bo ostalo to, da razmerje med zneskom kredita in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, s katero je kredit zavarovan, ne presega 80 odstotkov. 

Omejitev ročnosti kredita za stanovanjske ne velja. 

Na Združenju bank Slovenije so pripravili več primerov izračunov kreditne sposobnosti:

Kreditiranje se bo po izračunih združenja bank, ki poleg bank zastopa tudi hranilnice, zmanjšalo za od 50 do 70 milijonov mesečno oziroma za od 600 do 740 milijonov letno. Pričakujejo, da bo to  najbolj vplivalo na zmanjšanje potrošnje v maloprodaji ter na nakup rabljenih stanovanj, posledično pa bo to pomenilo tudi nižje prihodke države iz naslova davka na dodano vrednost."Učinke je težko natančno oceniti, ker se bo del potrošnikov verjetno odločil tudi za zadolževanje na sivem ali nereguliranem trgu, ki ni transparenten, in bo zaradi takšne odločitve lahko plačeval bistveno višje stroške, hkrati pa bo ta del potrošnikov izpostavljen tudi tveganjem ter drugačnim pravilom izterjave," so opozorili. 

Sklep namreč ne velja za lizinške družbe in druga podjetja, ki niso banke in izvajajo dejavnosti potrošniškega kreditiranja. Prav tako ne velja za čezmejno zadolževanje gospodinjstev (tudi neslovenske spletne kreditne ponudbe).

Na kratek rok bodo ti ukrepi vplivali na dobičkonosnost bank, priznavajo tudi v Banki Slovenije, a hkrati ocenjujejo, da bo učinek na dolgi rok tudi za banke pozitiven.

Banka Slovenije želi preprečiti težave, preden nastanejo 

Čeprav je zadolženost slovenskih gospodinjstev med nižjimi v evrskem območju, njihov dolg je konec junija dosegel 14,4 milijarde evrov, je zaskrbljujoča hitra rast potrošniških kreditov, v Banki Slovenije pojasnjujejo razloge za tako drastične omejitve, ki jih na področju potrošniških kreditov ne pozna nobena druga država EU. 

"Na Banki Slovenije opažamo visok delež odstopanj od priporočil predvsem na dveh področjih, in sicer glede razmerja med stroškom servisiranja dolga glede na prihodek kreditojemalca in povprečne ročnosti potrošniških kreditov, ki v nekaterih primerih presega celo 12 let," opozarjajo. Pogosto se tudi dogaja, da je življenjska doba kupljenega krajša od ročnosti kredita, je pred dnevi dejal namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc. 

"Ukrep sledi zakonodaji glede izvršbe: banke tu ne morejo poseči po določenih minimalnih sredstvih posojilojemalca, s tem zavarujemo tudi njih. Ne moremo dopustiti naraščanja sistemskih tveganj v bankah, če bodo preko vseh razumnih meja povečevale specifičen segment kreditiranja in hkrati odobravala tovrstna posojila z značilnostmi, ki se zdijo že na prvi pogled pretirano tvegana tako za banke kot posojilojemalce," je dejal Dolenc.

Z drugimi besedami: v ospredju je zadolževanje glede na možnosti, je pojasnil.