Na Rožniku so podelili že 17. kresnika za najboljši roman, ki je tokrat pripadel Feriju Lainščku za delo Muriša. Kot je ob podelitvi nagrade dejal lavreat, je pisateljevanje njegov način življenja, vendar ne v smislu sedenja za mizo, temveč življenja samega. "To drago plačujem, mi pa vsekakor vrača," je dejal in dodal: "Danes imam navdih." Nato je v družbi kresnic prižgal kres, iz rok odgovornega urednika Dela Petra Jančiča pa prejel ček v vrednosti 5000 evrov.
Žirija Delove nagrade kresnik v sestavi Matevž Kos (predsednik), Vanesa Matajc, Vesna Jurca Tadel, Jaroslav Skrušny in Matej Bogataj je v obrazložitvi zapisala, da nagrajeni roman prepleta domišljijo in zgodovinski spomin v prepričljivo, veristično podobo Sobote in pomurskih krajev leta 1941. Roman zaostruje sago, ki jo je Lainšček zasnoval s prvim romanom trilogije Ločil bom peno od valov, v simbolno podobo človekove usode.
Dogajanje v romanu Muriša, drugem delu trilogije, je umeščeno pred začetek druge svetovne vojne, ko gradijo most na Petanjcih v Prekmurju. Glavni junak je mladi inženir Julijan Spransky, sin Ivana in Elice, ki sta glavni osebi prvega dela trilogije. Inženir sodeluje pri gradnji mostu, ki ga poruši jugoslovanska vojska med umikom pred nemškimi vojaki. Lainšček je med drugim povedal, da je Muriša junakinja, ki jo je doslej najbolj vzljubil od vseh junakinj v svojih delih, in dejal, da takšne ženske težko preživijo, ker so se pripravljene žrtvovati.
Za Lainščka je to že drugi kresnik. Prvega je dobil leta 1992 za roman Namesto koga roža cveti. Za letošnjega pa so se potegovali še Nejc Gazvoda z romanom Camera obscura, Vinko Möderndorfer z Nespečnostjo, Andrej E. Skubic z delom Popkorn in Vladimir P. Štefanec z delom Republika jutranje rose.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.