Dobitnika so razglasili po tradicionalnem kresnem programu, za katerega je bil letos spisan scenski oratorij z naslovom Kaj se po svetu godi, ki so ga po ljudski predlogi oblikovali avtor besedil Dane Zajc, skladatelj Aldo Kumar, koreograf Vojko Vidmar in režiser Igor Likar. Nagrajenka je prejela nagrado v vrednosti približno 1,1 milijona tolarjev (5000 evrov), že tradicionalno pa ji je pripadla čast, da je prižge kres, ki razsvetljuje Rožnik vsako leto ob tem času. Časopisna hiša Delo je letos prvič s posebnim priznanjem nagradila tudi založbo, pri kateri je izšel zmagovalni roman, Mladinsko knjigo.
Pri izvedbi prireditve so sodelovali Kvartet pozavn, Domžalski komorni zbor, Studio za tolkala, vokalna skupina Katice, igralci Janez Škof, Zvone Hribar in Polona Juh, baletni plesalci ter igralci Kulturnega društva Tuhinj.
Letos se je za nagrado kresnik, ki jo je od leta 1991 podeljevalo Društvo slovenskih pisateljev, pred štirimi leti pa jo je pod svoje okrilje prevzela časopisna hiša Delo, potegovalo približno 45 lani izdanih slovenskih romanov. Dobitnika nagrade je žirija soglasno izbrala le uro pred podelitvijo.
V finale za Delovo nagrado kresnik so se uvrstili še romani Katarina Marinčič s Prikrito harmonijo, Polona Glavan z Nočjo po Evropi, Jože Hudeček z Gluhoto, Lenart Zajc z Zgubo in Andrej Skubic s Fužinskim bluzom. Izbrala jih je petčlanska žirija v sestavi predsednik Andrej Inkret, predstavniki treh literarnih revij: Sandra Baumgartner (Sodobnost), Ignacija J. Fridl (Literatura), Jaroslav Skrušny (Nova revija), in Ženja Leiler v imenu časopisne hiše Delo.
Prikrita harmonija
Roman Prikrita harmonija Katarine Marinčič se izogiba tradicionalni romaneskni zgradbi, v kateri so liki postavljeni v vzročno-posledične odnose in zveze. Roman je neke vrste metafora o srednjeevropskem duhu v prvih dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Prikrita harmonija, avtoričin tretji roman, je eden najboljših družinskih romanov zadnjih let, ki skozi tretjeosebnega pripovedovalca posega v srednji sloj slovenske mešanice intelektualcev in kmetov in junake opazuje skozi blago ironijo. Pretanjeno opazovanje najbolj skritih detajlov in lucidno odpiranje duševnih stanj nastopajočih razodeva tenkočutnost proustovske pisave, v kateri drobec zgodbe vedno pomeni tudi metaforo v celoti opisanega sveta.
