Na Ljubljanskem gradu so sinoči razglasili dobitnika 14. kresnika, literarne nagrade, ki jo podeljuje časopisna hiša Delo, ki je tokrat pripadla preminulemu Kovačiču. Kresnika je v njegovem imenu prevzela njegova žena Biba Kovačič.
V boju za kresnika so bili še Nedeljka Pirjevec z avtobiografskim romanom Saga o kovčku (Nova revija), Florjan Lipuš z romanom Boštjanov let Litera, Feri Lainšček z romanom Ločil bom peno od valov (Študentska založba) in Dušan Merc z Jakobovo molitvijo (Literatura). Medtem ko je žirija za nagrado kresnik pozno zvečer še zadnjič zasedala v sobani Ljubljanskega gradu, so obiskovalci prireditve spremljali predstavo Ime rože v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča.
Kovačič – pisatelj, lutkar
Lojze Kovačič se je rodil leta 1928 v Baslu v Švici in umrl letos. Je eden najboljših slovenskih pisateljev 20. stoletja, ki pa se je posvečal tudi delu z mladimi v Pionirskem domu, lutkarstvu in književnemu mentorstvu ter se uveljavil še kot mladinski pisatelj.
Kot pisec je izšel iz socialnega realizma, a vanj že na začetku vnesel nekaj novosti: opisoval je usodo malega človeka iz napol proletarskega okolja skozi optiko njegove psihološko-biološko opredeljene notranjosti in ne skozi družbene konflikte; z vse večjim ponotranjanjem svojih likov se je pozneje približal modernistični prozi psihologizma in absurda.
Njegove pripovedi so v veliki meri avtobiografske, zlasti mladostne izkušnje so mu bile neizčrpen vir nuje po pisateljskem izražanju. Kovačič je bil prvi, ki je leta 1991 prejel nagrado kresnik za delo Kristalni čas, nominiran pa je bil tudi 1993 za roman Vzemljohod. Njegova najpomembnejša dela so Deček in smrt (1968), Sporočila v spanju - Resničnost (1972), Pet fragmentov (1981), Prišleki I-III (1984-85) in seveda Otroške stvari (2003).
Otroške stvari so literarno okrutno ostra igra s "stvarmi spomina", nov poskus odstiranja skrivnosti koordinat nekega življenja in govorjenja oziroma pisanja o svetu, času in ljudeh, predvsem in najbolj pa o sebi.
Dosedanji nagrajenci
Nagrado kresnik so doslej dobili Lojze Kovačič, Feri Lainšček, Miloš Mikeln, Andrej Hieng, Tone Perčič, Berta Bojetu, Vlado Žabot, Zoran Hočevar, Drago Jančar (dvakrat), Andrej Skubic, Katarina Marinčič in Rudi Šeligo.
Nagrado kresnik za najboljši roman leta so prvič podelili leta 1991. Nagradi je dal ime pisatelj Vlado Žabot, ki si je kresnika izposodil pri poganskem mitološkem bitju, ki se je najraje pokazalo tedaj, ko je imelo sonce najvišjo moč, to pa je ob kresu.
