Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je v drugem poskusu obravnaval poročilo vrhovnega državnega tožilstva o delu državnih tožilstev v lanskem letu. Poročilo, ki ga je predstavila generalna državna tožilka Barbara Brezigar, med drugim opozarja na "kratke stike" v sodelovanju med policijo in tožilstvom.
Državna tožilstva imajo že vrsto let težave pri sodelovanju s policijo. Eden od razlogov je po mnenju Brezigarjeve, da se je "spremenila vloga policije in tožilstva, drugi problem je izredna obremenjenost z bagatelnim kriminalom". Generalna državna tožilka tudi ugotavlja, da vladna uredba o sodelovanju med policijo in tožilstvom sodelovanja dejansko ni izboljšala.
'Šlamastika' na celi črti
Medtem ko je bilo treba tretjino leta čakali na policijsko poročilo o tem, ali bi policija Pluta lahko ustavila, še preden je moril Jančah, je bilo iz ust odgovornih slišati samozavestne izjave. Tako je Generalni direktor policije dva tedna po grozljivem umoru na Jančah zatrjeval, da je "policija ravnala korektno in zakonito". Zagotovil je, da je policija storila vse in ni naredila nobene napake.
Nekdanji drugi človek policije Andrej Anžič je svaril, da bi Pluta slovenski policisti lahko prijeli, saj je bil medtem v Srbiji že obtožen umora, ljudje pa so v strahu trepetali, ko se je svoboden potikal mimo njihovih hiš. Zdaj je slika nekoliko drugačna, saj v poročilu policije o zadevi Plut piše, da policija od tožilca ni pisno zahtevala, naj usmerja postopek, če bi to storila, bi se stvari odvijale drugače.
O odgovornosti, da policija v primeru Plut ni naredila vsega, kar bi morala, bo odločal generalni direktor policije Jože Romšek. Ta vztraja, da mora najprej natančno preučiti poročilo o internem nadzoru, šele potem bo morda potegnil kakšno potezo. Neuradno pa je slišati, da se stolček maje šefu kriminalistične policije Rastislavu Kanižarju.
Kot je navedeno v poročilu, v večini primerov državni tožilec in policist ne sestavita uradnega zaznamka in tako vsak po svoje evidentirata usmerjanje predkazenskega postopka pri razkrivanju kriminala. Ugotovili so tudi primere, ko je policija objavila podatek, da tožilec usmerja postopek, čeprav to sploh ni bilo res.
Tožilci so še zaznali, da so bili ob odločanju za usmerjanje nepopolno in pristransko informirani, ugotavljajo pa tudi policijsko samovoljo pri odločanju, kdaj in o čem bodo policisti obveščali državnega tožilca. Nekateri državni tožilci opozarjajo, da kljub danim usmeritvam policisti ne obvestijo državnega tožilstva o rezultatih in tudi ne o tem, da se odrejeni prikriti preiskovalni ukrepi ne izvajajo.
LDS in SD se počutita manj varni
Za Darjo Lavtižar Bebler (LDS) so navedbe Brezigarjeve "izredno zaskrbljujoče", njihova posledica pa naj bi bila "erozija varnostnega sistema v državi, katere državljani se počutijo manj varni". Po njenem mnenju se tožilstvo ne more sklicevati na slabo uredbo, "saj gre le za podzakonski akt, sodelovanje med policijo in tožilstvom pa je predpisano v zakonu".
Vodja poslanske skupine SD Miran Potrč pa se je vprašal, zakaj vedno slabše razmerje med ovadbami zoper znane in neznane storilce. "Razmere se poslabšujejo, kar povzroča težje delo in tudi slabši občutek učinkovitost," ugotavlja Potrč. Poslanca moti tudi velik odstotek zavrženih ovadb ter izjemno veliko število pogojnih kazni. Potrč pogreša tudi aktivnosti skupine tožilcev za posebne zadeve, ki je po njegovem mnenju v poročilu zelo skromno omenjena.
Policijo in tožilstvo bi bilo treba soočiti
Današnja razprava je po mnenju predsednika parlamentarne komisije in poslanca LDS Davorina Terčona pokazala, da bo treba na komisiji soočiti tožilstvo in policijo. Tam bi morali razpravljati o konkretnih primerih, saj je jasno, da v sodelovanju med policijo in tožilstvom "nekaj ne štima". Terčon je omenil tudi vladno uredbo o sodelovanju policije in tožilstva, ki bi jo morda bilo treba dopolniti, nikakor pa ne moremo reči, da se "nam je zaradi nje zgodil primer Plut".
Kovačič (SDS): Počasi gre na bolje
Tožilci po vložitvi obtožnice dosežejo 77-odstotno obsodilnost, zavržejo pa približno 40 odstotkov prejetih ovadb. Brezigarjeva ob tem opozarja, da je kar 71 odstotkov storilcev obsojenih na pogojne kazni, kar je po njenem mnenju preveč. Tožilci so v primerjavi s klasičnim kriminalom manj uspešni pri pregonu gospodarskega kriminala in korupcije.
Poslanec NSi Anton Kokalj je zaskrbljen nad majhnim odstotkom rešenih ovadb za pravne osebe in velikim številom ovadb, ki jih je treba dopolniti. Dimitrij Kovačič (SDS), ki predseduje preiskovalni komisiji o razmerah v tožilstvu, pa je opozoril na nekaj primerov, pri katerih odločitve tožilcev niso bile vsebinsko, ampak le formalno obrazložene. Kovačič meni, da se sodelovanje med policijo in tožilstvom vendarle izboljšuje, predvsem na področjih, za katera je zadolžena skupina tožilcev za posebne zadeve.
Poročilo so vendarle sprejeli
Poslanci LDS so že ob začetku seje želeli razpravo o delu tožilstva prestaviti na eno izmed naslednjih sej, ko naj bi zaradi številnih očitkov na delo policije obravnavali poročilo tožilstva skupaj s poročilom o delu policije. Poslanska večina je takšen predlog zavrnila.
Poročilo tožilstva bi morali obravnavati že pred dnevi, vendar so to točko dnevnega reda zaradi odsotnosti generalne državne tožilke prestavili na danes. Odbor je ob koncu seje ocenil ustreznost poročila ter sklenil, da njegova obravnava na plenarnem zasedanju ni potrebna.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.