Večina pravnikov se na svojem letnem srečanju v Portorožu zaradi neučinkovitosti sedanjega načina predhodnega postopka zavzema za preiskavo, ki bi jo pod nadzorstvom in vodstvom državnih tožilstev opravljala policija.
Kot dokaz pred sodiščem bi bile dopustne vse izjave osumljenca, ki bi jih ta policistom ali tožilcem podal po tem, ko bi bil obveščen o svojih pravicah - položaj je večini ljudi najbolj znan iz ameriških ali angleških filmov.
Predhodni postopek in kazensko preiskavo v sedanji obliki je uvedel zakon o kazenskem postopku (ZKP) leta 1967, ki je želel omejiti pooblastila policije. Tako so bili v sodnem postopku veljavna samo pričanja osumljencev pred preiskovalnimi sodniki.
Katja Šugman s pravne fakultete v Ljubljani je povedala, da bo v novem zakonu potrebno urediti predvsem vlogo preiskovalnega sodnika. "Za nove naloge bo potrebno pripraviti tudi policijo ter tožilce v celotnem postopku, od zbiranja informacij do obtožbe," sta povedala Darko Maver z visoke policijsko-varnostne šole ter tožilec Andrej Ferlinc.
Možnost dogovarjanja o kazni med tožilci in odvetniki oziroma obdolženci, ki so jo v taki ali drugačni obliki sprejele vse evropske ureditve, bi postopke bistveno skrajšala. Tožilstvo bi s takim pogajanjem lahko dobilo tudi marsikatero koristno pričo, saj je kriminalne združbe brez "skesancev" praktično zelo težko dokazovati.
"Nedopustno je, da ima tožilstvo sedaj možnost spreminjanja obtožnice med samo glavno obravnavo. Obrambo pripraviš za določeno kaznivo dejanje, tožilstvo pa tvoj trud izniči tako, da na zadnji glavni obravnavi obtožnico spremeni," je povedal Mitja Jelenič Novak. Poleg tega ima tožilstvo možnost, da pretirava pri pravni kvalifikaciji kaznivega dejanja.
