Če bo kriminalistom, ki bodo zadevo obravnavali prednostno, uspelo zbrati nove dokaze, bo postopek mogoče nadaljevati na sodišču. Tožilstvo se je za ta korak odločilo, ker je senat ljubljanskega okrožnega sodišča zavrnil zahtevo tožilstva za uvedbo preiskave. Odločitev je nato potrdilo tudi višje sodišče, ki je odločilo, da zbrano gradivo ne daje podlage za utemeljenost suma glede pridobivanja premoženjske koristi v postopku nakupa operacijskih miz.
Tožilstvo mora tako za uvedbo preiskave predložiti nove dokaze v zvezi s premoženjsko koristjo in ugotoviti, ali so operacijske mize drugih proizvajalcev ob enaki kakovosti res cenejše. Tožilstvo pa mora odgovoriti tudi na vprašanje, ali je fiksne mize mogoče vgraditi v obstoječe talne plošče drugih proizvajalcev.
Kot je znano, so nakup spornih operacijskih miz prevzeli kriminalisti, podali so ovadbo, tožilstvo pa je spisalo obtožnico, v kateri so zapisali, da je klinični center kupil 38 operacijskih miz, potrebovali pa naj bi jih le 21. Tako je bil Klinični center oškodovan za nekaj več kot pol milijarde slovenskih tolarjev.
Zaradi zlorabe položaja ali pravic so obdolžili nekdanjega generalnega direktorja Primoža Rodeta, pomočnika Janeza Zajca, tehničnega direktorja Slavka Marolta in nekdanjega pomočnika strokovnega direktorja Gregorja Cerkvenika. Po neuradnih informacijah naj bi nekateri obdolženci po odločitvi sodišča že razmišljali o odškodninskih tožbah.
Afera se je sicer začela z obtožbo nekdanjega ministra Dušana Kebra, da je vodstvo Kliničnega centra zapravilo okoli 600 milijonov tolarjev zaradi nepravilnega postopka pri izbiri dobavitelja miz, vrednih skupaj dobro milijardo tolarjev.
Klinični center je namreč novembra 2002 podpisal 1,152 milijarde tolarjev vredno pogodbo za obnovo 38 operacijskih miz, vendar pa je bilo naročilo operacijskih miz pri podjetju Aico-med, ki zastopa proizvajalca Maquet, opravljeno brez javnega razpisa. Komisija za upravni nadzor v Kliničnem centru pa je poleg tega ugotovila še vrsto nepravilnosti v naročilu.
