FOTO: Največji krščanski praznik minil v znamenju dobrot

Kristjani danes praznujejo svoj največji praznik – veliko noč, ko se spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih, po katoliških cerkvah pa ob tem potekajo slovesne maše. Ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres je v nagovoru pri velikonočni maši povedal, da sta na svetu krivica in laž pogosto bolj uspešni kot resnica in poštenje.

Po njegovih besedah vsakokrat, ko verjamemo, da bodo zadnjo besedo imeli resnica, pravičnost, dobrota in ljubezen, nehote verjamemo v vstajenje: v dokončno zmago dobrega nad zlim in življenja nad smrtjo, in to kljub temu, da nam vsakdanje življenjske izkušnje največkrat ne dajejo prav. "Kljub temu pa je na srečo na tem svetu toliko ljudi, ki ne obupajo nad zmago dobrega nad zlim. Vsi ti nosijo v srcih tisto vero in upanje, ki samo v krščanski veri v Jezusovo in naše vstajenje dobi svojo najvišjo potrditev," je dejal.

"Najbolj plemenite in hkrati nemogoče človeške sanje, sanje o popolni zmagi dobrega nad zlom, niso več sanje, ampak utemeljeno upanje in pričakovanje. Kristus je drevo življenja, ki je znova postalo dostopno," je v nagovoru v ljubljanski stolnici povedal Stres in dodal, da če mu postajamo podobni, živimo in bomo večno živeli.

Koprski škof Metod Pirih je v nagovoru pri velikonočni maši v stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja poudaril, da so v težkih in negotovih družbenih razmerah, ko mnogi trpijo zaradi velikih socialnih krivic, pričevanje življenja, solidarnost z ubogimi in preizkušenimi ter razumevajoča bližina še toliko bolj potrebni. "Nikar ne zapadimo skušnjavi pesimizma in šibkosti naše vere, da bi podvomili v smisel svojega življenja. Verujmo, da je Kristusova zmaga nad smrtjo in zlom dokončna," je povedal.

Po besedah mariborskega nadškofa metropolita Marjana Turnška vera omogoča, da osvobajamo današnjo resničnost iz zgolj potrošniško-uporabnega dojemanja v odnosno-ljubezensko perspektivo. "Ker je Kristus za vse umrl in vstal, smo poklicani, da izstopimo iz duhovne smrti egoizma v življenje delovanja za skupno dobro in da kot državljani tudi v trenutnih družbenih sistemih dosledno uresničujemo načelo skupnega dobrega," je povedal pri maši v mariborski stolnici.

"Jezus kot odrešenik vsega človeštva ljubi vsako žensko, vsakega moškega, vsakega otroka. Ljubi vse do konca. Umrl je iz ljubezni do nas in vsem odprl vrata nebes," pa je pri velikonočni maši v stolnici svetega Nikolaja povedal murskosoboški škof Peter Štumpf in dodal, da se ljudje ne smejo sramovati svojih duševnih in duhovnih grobov, kjer so njihove rane, nebogljenosti, nerodnosti, zasvojenosti ali celo grehi.

Celjski škof Stanislav Lipovšek se je v stolnici svetega Danijela dotaknil verske, duhovne, moralne in socialne krize, ki je po njegovih besedah mnoge privedla na prag revščine in obupa. Povedal je, da je ob tem še posebej potrebna bližina in pomoč, da kot kristjani resnično hodimo po stopinjah našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Svetovna verstva imajo veliko skupnih temeljnih elementov in tudi razlike, pa je ob velikonočni maši v stolnici svetega Nikolaja povedal novomeški škof Andrej Glavan. Po njegovih besedah je mogoče odkriti tudi razlike, in sicer se krščanstvo od vseh ostalih religij razlikuje prav po nauku o vstajenju.

'Življenje ima večni smisel'

Velika noč je praznik veselja in upanja, kar verniki izražajo tudi z vzklikom aleluja, ki pomeni slavite Boga. Verniki se na veliko noč pripravljajo s 40-dnevnim postnim časom, še posebej pa v zadnjem tednu pred praznikom. Dogodki, ki se jih v teh dneh spominjajo, so opisani v Svetem pismu, kjer je prav tako opisano tudi Jezusovo vstajenje od mrtvih.

Kot je v velikonočni poslanici dejal Stres, praznik govori o tem, da ima življenje večni smisel in da nobena noč ni tako črna, da ne bi na koncu zasijalo velikonočno jutro. Erniša pa v letošnjem voščilu poudarja nujnost medsebojne pomoči. Želi si, da bi velikonočni prazniki ljudi povezali v prizadevanju, da bi z lačnimi delili kruh, z obupanimi stopali k želenemu cilju ter z zlomljenimi iskali izgubljeno upanje.

Velik del pravoslavnih kristjanov bo zaradi uporabe drugačnega koledarja in načina izračuna datuma veliko noč letos obeležil teden dni pozneje.