'Božič je praznik ljubezni in upanja'

Papež Leon XIV. je med mašo na božični večer pozval k sočutju in miru ter poudaril, da je božič praznik vere, ljubezni in upanja. To je bila njegova prva možična maša od začetka pontifikata, med njo pa je dejal, da na svetu ni prostora za Boga, če ni prostora za človeka.

"Ne sprejeti enega pomeni ne sprejeti drugega. Kjer je prostor za človeka, je tudi prostor za Boga," je povedal v nabito polni baziliki svetega Petra v Vatikanu, pri čemer se je skliceval na besede pokojnega papeža Benedikta XVI. 

Vojn ni neposredno omenil, je pa po poročanju tujih tiskovnih agencij govoril o "množici nebeške vojske" brez orožja ob rojstvu Jezusa. Kot je dejal, je božič praznik upanja, ki nas dela "glasnike miru".

Mašo, ki so jo prek zaslonov predvajali na osrednjem vatikanskem Trgu svetega Petra, si je kljub močnemu nalivu po navedbah vatikanskih uradnikov ogledalo okoli 5000 ljudi. Papež se je pred začetkom bogoslužja presenetljivo pojavil na trgu, se zbranim zahvalil za prihod in jim zaželel vesel božič.

Pred mašo se je na presenečenje mnogih pojavil na Trgu svetega Petra in pozdravil vernike, ki so se tam zbrali kljub dežju.

V današnji božični poslanici pa je papež pozval k miru in končanju konfliktov po svetu. Opoldne z balkona bazilike svetega Petra v Vatikanu prvič v svojem pontifikatu podelil tradicionalni božični blagoslov mestu in svetu - urbi et orbi.

V nagovoru, ki mu je na vatikanskem Trgu svetega Petra prisluhnilo na tisoče vernikov, je izrazil upanje na iskren dialog med Rusijo in Ukrajino za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne. Spomnil je tudi na trpljenje ljudi na drugih kriznih žariščih.

Omenil je tudi ljudi drugod po svetu, ki trpijo za posledicami vojne, pri čemer je posebej izpostavil Bližnji vzhod, ter spomnil na številne begunce in migrante, ki se podajajo čez Sredozemlje. Ob tem je pozval k solidarnosti in sprejemanju tistih, ki potrebujejo pomoč.

Na Trgu svetega Petra je papežev božični blagoslov kljub deževnemu vremenu spremljalo približno 26.000 ljudi. Leon XIV. je ob koncu zbranim kot tudi vsem kristjanom po svetu v desetih različnih jezikih, med drugim v francoščini, španščini in poljščini, pa tudi arabščini in kitajščini, voščil vesele božične praznike.

S tem je po poročanju tujih tiskovnih agencij obudil tradicijo nekaterih predhodnikov, tudi Janeza Pavla II., ki jo je prejšnji papež Frančišek opustil.

V svoji pridigi v novomeški stolnici je predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje dejal, da božič ni zgolj romantična pripoved ali čustveno ganljiv spomin, ampak gre za neposreden prihod Boga, tukaj in zdaj. S tem je Bog pokazal, da ni zgolj oddaljen opazovalec sveta, temveč da vstopa v našo krhkost in negotovost človeškega bivanja, med drugim tudi zato, da bi povedal, da nobena tema ni pretemna in da nobeno življenje v njegovih očeh ni prezrto, je dejal.

Božično sporočilo miru je po ocenah škofa danes skrajno aktualno - "ne samo v svetu, zaznamovanem z vojnami in krvavimi konflikti, temveč tudi v našem okolju, družinah, na delovnih mestih in v javnem prostoru". "Prevečkrat se namreč srečujemo z grobostjo, izključevanjem, z govorom, ki rani, in z dejanji, ki poglabljajo razdeljenost. Zato ne ostanimo brezbrižni do tega, kar se dogaja okoli nas. Božično oznanilo nas kliče, da zavrnemo vsako obliko nasilja, ne le fizičnega, temveč tudi besednega, kulturnega in simbolnega," je pozval.

Podobno kot je to med mašo za domovino v torek storil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, je Saje pozval k spoštovanju življenja. "Od spočetja do naravne smrti ima vsak človek dostojanstvo, ki ga nihče nima pravice vzeti. Ob demografskih statistikah in stanju v naši družbi moramo to besedo slišati še posebej resno. Potrebujemo več podpore življenju, družinam in mladim, ki se odločajo za življenje," je pozval.

Po Sajetovih besedah je treba krepiti tudi strukture in pobude, ki varujejo življenje in dostojanstvo človeka - od zdravstvenega sistema, socialnih služb, vzgoje in izobraževanja, do konkretnih solidarnostnih mrež. Pri tem je dodal, da spoštovanje življenja ni ideološko vprašanje, temveč vprašanje civilizacijske zrelosti in človečnosti.

Na koncu je še pozval, naj se na božič ne pozabi na vse uboge in ranjene, na tiste, ki trpijo zaradi bolezni, osamljenosti, krivic, vojn, migracij in revščine: "Spomnimo pa se tudi vseh, ki v teh dneh delajo, ko drugi praznujemo: zdravstvenih delavcev, reševalcev, policistov, vojakov, gasilcev, delavcev v domovih za starejše, v energetiki in drugod. Njihova služba je pogosto nevidna, a izjemno dragocena. V njih se udejanja tiha solidarnost, ki drži svet pokonci."

Po besedah ljubljanskega nadškofa Zoreta je bilo Jezusovo rojstvo zgodovinski dogodek, kakšnega do takrat še ni bilo in ga tudi nikdar več ne bo. "S svojim rojstvom je Jezus tako močno vstopil v svet, da ostaja navzoč v svetu do konca sveta," je dejal med pridigo v ljubljanski stolnici.

Ob božiču je povabil vse, da se podajo na pot pogovora s seboj, z Bogom in svojimi najbližjimi. "Podajmo se v vse skrite kotičke, priznajmo vse sence in jih sprejmimo, da jih bo prava luč, ki prihaja na svet, s svojo svetlobo mogla odrešiti," je pozval.

Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl pa je v pridigi med polnočnico v mariborski stolnici spomnil na mir in tišino, v katerima se je pred več kot 2000 leti rodil Jezus. Ugotovil je, da je danes precej drugače, saj sodobnega človeka obdajata hrup in hiter tempo življenja, pri čemer pa obstaja nevarnost, da postane del množice, ki brezciljno drvi, pri tem pa si ne postavlja osnovnih življenjskih vprašanj.

"Zavedajmo se nevarnosti, da se v takšnih okoliščinah ljudje hitro lahko navdušimo nad idejami in izbiramo poti, ki so lahko pogubne in so nam in vsej družbi v škodo, ker niso v skladu z dostojanstvom človeka. Tudi zaradi tega je vsaka 'sveta' in hkrati 'tiha' noč še kako dragocena za vsakega od nas, da bi znova in znova v tišini znali iskati in najti pravo orientacijo in sprejemati prave odločitve za našo srečno prihodnost," je dejal.

V duhu solidarnosti je pozval, naj se "v molitvi spomnimo na vojno Ukrajini, na katero smo se že kar navadili, pa tudi še na nešteto drugih kriznih območij po svetu, kjer ljudje trpijo". "Naj vsem tem božje dete, ki je knez miru, prinese čim prej mir in varnost, po čemer tako zelo hrepenijo. Za vsakega od nas pa naj bosta sveta noč in božični praznik novo vabilo, da sprejmemo ponujeni božji dar, da sprejmemo luč, ki je zasvetila sredi noči," je dodal.

Božič velja za drugi največji krščanski praznik. O Jezusovem rojstvu govori Sveto pismo, ki navaja, da se je Jezus rodil tesarju Jožefu in njegovi ženi Mariji v majhnem mestu Betlehem. Po zapisu je Marija rojeno dete povila in položila v jasli hleva, kjer so ga obiskovali tisti, ki so verjeli, da se je rodil odrešenik. Motiv deteta v jaslih hleva je tudi osrednji motiv jaslic.

25. decembra, ki je v Sloveniji leta 1989 po več desetletjih znova postal dela prost dan, božič obeležujejo katoliški in evangeličanski verniki. Del pravoslavnih vernikov, med drugim verniki Srbske pravoslavne cerkve, pa ga zaradi uporabe drugačnega koledarja praznuje 7. januarja.