Venec, na katerem se vsako od štirih nedelj prižge ena sveča več, je sicer razširjen tudi med neverujočimi. Spleten je iz zimzelenih vej, ki govorijo o življenju in o Jezusovem prihodu. Sveče naj bi bile vijolične ali bele, saj vijolična barva predstavlja upanje in je tudi sicer najbolj značilna za adventni čas. Postopno prižiganje sveč vsako nedeljo, ki v prostor prinaša vedno več svetlobe, pa simbolizira rast dobrega. Adventni venci naj bi bili narejeni brez dodatnega okrasja, zato da pride do izraza navedena simbolika.
Adventni čas se zaključi v tednu po četrti adventni nedelji, in sicer 24. decembra, na predvečer božiča.
Pred in med prazniki bo še posebej slovesno v Vatikanu, kjer bosta tamkajšnjo baziliko sv. Petra tudi letos pomagala krasiti Sabina Šegula in Peter Ribič iz Biotehniškega centra Naklo. V Vatikan bosta odpotovala 20. decembra, nazaj pa se bosta vračala na božič. Sodelovala bosta pri pripravi celotne dekoraciji notranjosti bazilike za božično mašo, ponavadi pa izdelata tudi celotno dekoracijo balkona za papežev blagoslov Urbi et orbi.
Bolj kot zunanja priprava je za vernike v adventu sicer pomembna duhovna priprava na prihajajoči praznik. Ta naj bi se kazala v osebni molitvi, prejemu zakramentov, postu in dobrih delih.
S prvo adventno nedeljo se tako v Evangeličanski kot Katoliški cerkvi začenja tudi novo cerkveno leto.
Nekateri pravoslavni kristjani, med njimi tudi verniki Srbske pravoslavne cerkve, zaradi uporabe drugačnega koledarja božič praznujejo 7. januarja. Na božič se pripravljajo s postom, ki so ga začeli v petek, v tem času pa naj ne bi uživali mesa (razen rib) in mlečnih proizvodov.
KOMENTARJI (71)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.