Kritični do predloga zakona o Skoku: 'Kje je strokovna in javna razprava?'

Prvi mož Demokratov Anže Logar in pravosodni minister iz njegovih vrst Mihael Zupančič sta po današnjem sprejetju predloga zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (Skok) na vladi stopila pred kamere in predstavila njegove podrobnosti.

Prepričana sta, da zakon oblikuje "ekosistem uspešnega in učinkovitega pregona zoper korupcijo, organizirano kriminaliteto in kriminaliteto belih ovratnikov". Z njim pa naj bi po njunih besedah začrtali tudi jasno linijo od Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) do specializiranega sodišča.

Ob tem je Logar puščico, še preden bi do prvih odzivov sploh prišlo, že usmeril v morebitne nasprotnike predlaganega zakona, saj bodo po njegovem mnenju zakon kritizirali oz. izražali dvom vanj prav tisti, "ki so zadovoljni s statusom quo".

Nedolgo po njegovem nastopu pred kamerami se je s kritikami oglasilo več neodvisnih institucij.

Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek, predsednica Računskega sodišča RS Jana Ahčin, Katarina Bervar Sternad s Komisije za preprečevanje korupcije, informacijska pooblaščenka Jelena Virant Burnik in zagovornik načela enakosti Miha Lobnik so izpostavili predvsem neustreznost vodenja zakonodajnega postopka v primeru predloga zakona o Skoku.

Jasni so, da je pred vsemi zakonodajnimi spremembami, še posebej pa tako korenitimi, kot jih predvideva omenjeni predlog zakona, nujna zadostna in pravočasna strokovna ter javna razprava. "A to se v tem primeru ni zgodilo," so poudarili v skupni izjavi.

"Pristojne institucije in zainteresirana javnost v proces sprememb niso bile vključene in niti z njim seznanjene, niti ni znano, kateri strokovnjaki so pri njegovi pripravi dejansko sodelovali. S tem so bila kršena tako pravila Poslovnika vlade, ki določajo sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov, kot tudi Resolucija o normativni dejavnosti," so opozorili.

Tako Logar kot Zupančič sta sicer na novinarski konferenci zagotovila, da so zakon pripravili v sodelovanju s tožilci, sodniki in tudi odvetniki, a da razprava ni potekala na očeh javnosti, poimenovali pa da jih niso, ker niso želeli biti izpostavljeni.

V institucijah še pred začetkom obravnave predloga v državnem zboru pričakujejo, da bo omogočen ustrezen čas za strokovno in javno razpravo o predlaganih sistemskih spremembah ter nato ustrezne popravke predloga zakona, da bodo spremembe lahko dejansko prinesle pozitivne spremembe. V prihodnje pa sicer pričakujejo, da se takšna razprava odpre že ob samem načrtovanju sprememb.

"Da hitro spreminjanje kompleksnih materij praviloma ne prinaša ustreznih in ustavno skladnih rešitev, so v preteklosti že pokazali podobni primeri, na primer Šutarjev zakon in drugi omnibus zakoni," so spomnili. Zupančič je sicer na novinarski konferenci zagotovil, da zakon, ki so ga sprejeli na vladi, prinaša rešitve, ki niso v nasprotju z ustavo, kar da je bila tudi ena od njegovih prioritet pri pripravi zakona.

Neodvisne institucije sicer poudarjajo, da je nujno, da se tovrstni zakoni sprejemajo v rednem zakonodajnem postopku, ki omogoča javno razpravo, nujni in skrajšani postopek pa se uporabljata le izjemoma, z jasno navedenimi argumenti, zakaj se zakon sprejema po nerednem postopku.

To po njihovih besedah izrecno poudarja tudi Posodobljeni seznam meril vladavine prava, ki ga je decembra 2025 sprejela Beneška komisija za demokracijo skozi pravo. V njem je namreč zapisano, da je kakovost zakonodaje neposredno odvisna od kakovosti zakonodajnega postopka, ki mora biti pregleden, vključujoč in demokratičen.

"Smiselna in pravočasna javna razprava tako ni zgolj formalnost, temveč bistven element demokratične družbe, saj javnosti omogoča sodelovanje pri oblikovanju javnih politik in vplivanje na njihovo končno vsebino," so še jasni.

Ob potrditvi predloga zakona o Skoku na vladi se tudi Državno odvetništvo RS pridružuje kritikam postopka priprave zakona. Strinjajo se s poudarki javnih institucij, "da je predpogoj pravne varnosti tudi zadostna in pravočasna strokovna ter javna razprava pred vsemi zakonodajnimi spremembami, še posebej pa tako korenitimi, kot jih predvideva omenjeni predlog zakona," je zapisala generalna državna odvetnica Ana Kerševan.

Po njihovih navedbah državni organi pri svojem delu zasledujejo uresničevanje javnega interesa in delovanje v smeri krepitve pravne varnosti in pravne države. Pristojne institucije zato pozivajo, da v nadaljnjem procesu omogočijo strokovno in javno razpravo. Sodstvu, državnemu tožilstvu, stroki in drugim organom, na katere se predlog zakona nanaša, pa naj pristojni omogočijo razumen čas za analizo predloga zakona in za podajo in obravnavo njihovih predlogov.

"S tem bo v največji meri zagotovljeno, da bo učinkovitejša obravnava gospodarske kriminalitete in korupcijskih kaznivih dejanj, ki je med cilji predlagane zakonske ureditve in zagotovo v javnem interesu, dosežena na način, ki omogoča najboljše strokovne rešitve in v največji možni meri ščiti načelo pravne varnosti," je poudarila.

Na Generalni policijski upravi so medtem za STA pojasnili, da posameznih predlaganih rešitev ter njihovih kadrovskih, organizacijskih in finančnih posledic v tej fazi ne morejo komentirati, ker je predlog zakona še v postopku obravnave.

Predlog med drugim prinaša preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva v tožilski organ Skok in ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja. Na predstavitvi predloga zakona sta minister za pravosodje Mihael Zupančič ter minister za gospodarstvo, delo in šport in prvak Demokratov Anže Logar izpostavila, da bo z zakonom pregon korupcijskih kaznivih dejanj tudi bolj učinkovit in hitrejši. Demokrati so v zapisu na družbenih omrežjih poudarili, da z njim povečujejo število specializiranih tožilcev, zagotavljajo prednostno obravnavo korupcije uradnih oseb, krepijo sodelovanje med tožilstvom in policijo, uvajajo specializirano sodišče za najzahtevnejše primere in povečujejo avtonomijo in učinkovitost specializiranega tožilstva.