Prvi mož Demokratov Anže Logar in pravosodni minister iz njegovih vrst Mihael Zupančič sta po današnjem sprejetju predloga zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (Skok) na vladi stopila pred kamere in predstavila njegove podrobnosti.
Prepričana sta, da zakon oblikuje "ekosistem uspešnega in učinkovitega pregona zoper korupcijo, organizirano kriminaliteto in kriminaliteto belih ovratnikov". Z njim pa naj bi po njunih besedah začrtali tudi jasno linijo od Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) do specializiranega sodišča.
Ob tem je Logar puščico, še preden bi do prvih odzivov sploh prišlo, že usmeril v morebitne nasprotnike predlaganega zakona, saj bodo po njegovem mnenju zakon kritizirali oz. izražali dvom vanj prav tisti, "ki so zadovoljni s statusom quo".
Nedolgo po njegovem nastopu pred kamerami se je s kritikami oglasilo več neodvisnih institucij.
'Nujna bi bila zadostna in pravočasna strokovna ter javna razprava'
Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek, predsednica Računskega sodišča RS Jana Ahčin, Katarina Bervar Sternad s Komisije za preprečevanje korupcije, informacijska pooblaščenka Jelena Virant Burnik in zagovornik načela enakosti Miha Lobnik so izpostavili predvsem neustreznost vodenja zakonodajnega postopka v primeru predloga zakona o Skoku.
Jasni so, da je pred vsemi zakonodajnimi spremembami, še posebej pa tako korenitimi, kot jih predvideva omenjeni predlog zakona, nujna zadostna in pravočasna strokovna ter javna razprava. "A to se v tem primeru ni zgodilo," so poudarili v skupni izjavi.
"Pristojne institucije in zainteresirana javnost v proces sprememb niso bile vključene in niti z njim seznanjene, niti ni znano, kateri strokovnjaki so pri njegovi pripravi dejansko sodelovali. S tem so bila kršena tako pravila Poslovnika vlade, ki določajo sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov, kot tudi Resolucija o normativni dejavnosti," so opozorili.
Tako Logar kot Zupančič sta sicer na novinarski konferenci zagotovila, da so zakon pripravili v sodelovanju s tožilci, sodniki in tudi odvetniki, a da razprava ni potekala na očeh javnosti, poimenovali pa da jih niso, ker niso želeli biti izpostavljeni.
Spomnili na primer Šutarjevega zakona
V institucijah še pred začetkom obravnave predloga v državnem zboru pričakujejo, da bo omogočen ustrezen čas za strokovno in javno razpravo o predlaganih sistemskih spremembah ter nato ustrezne popravke predloga zakona, da bodo spremembe lahko dejansko prinesle pozitivne spremembe. V prihodnje pa sicer pričakujejo, da se takšna razprava odpre že ob samem načrtovanju sprememb.
"Da hitro spreminjanje kompleksnih materij praviloma ne prinaša ustreznih in ustavno skladnih rešitev, so v preteklosti že pokazali podobni primeri, na primer Šutarjev zakon in drugi omnibus zakoni," so spomnili. Zupančič je sicer na novinarski konferenci zagotovil, da zakon, ki so ga sprejeli na vladi, prinaša rešitve, ki niso v nasprotju z ustavo, kar da je bila tudi ena od njegovih prioritet pri pripravi zakona.
Neodvisne institucije sicer poudarjajo, da je nujno, da se tovrstni zakoni sprejemajo v rednem zakonodajnem postopku, ki omogoča javno razpravo, nujni in skrajšani postopek pa se uporabljata le izjemoma, z jasno navedenimi argumenti, zakaj se zakon sprejema po nerednem postopku.
To po njihovih besedah izrecno poudarja tudi Posodobljeni seznam meril vladavine prava, ki ga je decembra 2025 sprejela Beneška komisija za demokracijo skozi pravo. V njem je namreč zapisano, da je kakovost zakonodaje neposredno odvisna od kakovosti zakonodajnega postopka, ki mora biti pregleden, vključujoč in demokratičen.
"Smiselna in pravočasna javna razprava tako ni zgolj formalnost, temveč bistven element demokratične družbe, saj javnosti omogoča sodelovanje pri oblikovanju javnih politik in vplivanje na njihovo končno vsebino," so še jasni.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.