Na osrednji spominski slovesnosti ob 60. obletnici frankolovskega zločina v Grabnu na Stranicah pri Frankolovem se je predsednik Zveze združenja borcev Slovenije Janez Stanovnik zelo kritično odzval na nedavno izgovorjene besede predsednika avstrijskega parlamenta Andreasa Khola.
Stanovnik je dejal, da bi nekateri zgodovinska dejstva radi pometali pod preprogo pozabe in dogodke iz preteklosti prikazali drugače, kot so se v resnici zgodili. Oporekal je Kholovem mnenju, ki je dejal, da Slovenija ni naslednica nekdanje Jugoslavije in da Slovenija ne želi kontinuitete s komunistično preteklostjo.
Po Stanovnikovih besedah je Khol očital slovenskemu veleposlaniku na Dunaju, da je naredil napako, ker slovenske parlamentarne delegacije, ki se je v začetku meseca mudila na Dunaju, ni poučil, da Avstrija ne priznava slovenske kontinuitete, saj je Slovenija nova država. "Khol ni bil poučen in mu bom moral iz svojega spomina ali dokumentov povedati, kaj se je zares zgodilo," je poudaril Stanovnik.
Pojasnil je, da je bila v Evropi leta 1975 podpisala Helsinška listina, in da se je prav iz nje rodila Evropska konferenca o varnosti in sodelovanju, kateri bo Slovenija letos predsedovala. Po Stanovnikovem mnenju je ta listina med drugim zasnovana na načelih spoštovanja človekovih pravic in nedotakljivosti meja. Vprašal se je, kaj ta nedotakljivost pomeni za kontinuiteto ali nekontinuiteto svobodne slovenske neodvisne države. Prav pri tem vprašanju naj bi, tako Stanovnik, Khol pokazal veliko neznanje.
"Ob nastanku naše države je lord Carington v Ženevi sklical konferenco o Jugoslaviji, ki je morala odgovoriti na vprašanje, ali se je Slovenija odcepila ali pa osamosvojila. Odgovor na to vprašanje so iskali najvišji pravniki Evrope in predsednik francoskega ustavnega sodišča. Po temeljitem delu so ugotovili, da je SFRJ v procesu razhajanja, kar pomeni, da republike, ki so se svobodno združevale v federacijo, sedaj po isti svobodni volji iz Jugoslavije, ki jim je bila krušna mati, odhajajo," je povedal Stanovnik. Dodal je tudi, da torej Slovenija, ki je mednarodno priznana država, ima korenine v državi, ki je bila zgrajena tudi na krvi frankolovskih žrtev. To je za zgodovino in vse nas pomembno zgodovinsko dejstvo, ki se ga morajo zavedati tudi sosedi, je opozoril Stanovnik.
Avstrija ima težave s tolmačenjem zgodovine
Dodal je tudi, da je Avstrija leta 1938 z 99,75 odstotka glasov izglasovala anšlus (pripojitev) Nemčiji, podpisom državne pogodbe pa si je Avstrija zagotovila mednarodno priznanost in stabilnost. Če ne bi bilo prav te pogodbe, ki je bila podpisana pred 50. leti, Avstrija po Stanovnikovem mnenju nikdar ne bi bila mednarodno priznana država. "Bil sem zadnji komunistični predsednik Slovenije in če ne bi izglasovali amandmajev na ustavo, ki so prinesli pravico do samoodločanja, tudi plebiscita o osamosvojitvi Slovenije ne bi bilo. Če ne bi izglasovali zakona o poštenih in demokratičnih volitvah, DEMOS ne bi zmagal. Narod, ki ne priznava svoje preteklosti, nima prihodnosti," je pripomnil Stanovnik.
Navzoče je tudi spomnil na besede predstavnika avstrijske vlade Wolfganga Petriča, izrečene lani na srečanju pod Ljubeljem. Takrat je namreč Petrič priznal, da ima Avstrija težave z razumevanjem in tolmačenjem zgodovine kot storilci fašističnih zločinov. Petrič je takrat menil, da je odpuščanje možno le, če bo povedana vsa resnica.
Ubili sto Slovencev
Na osrednji slovesnosti je bil prisoten tudi častni vod Slovenske vojske. Spominsko društvo 100 frankolovskih žrtev in Muzej novejše zgodovine Celje sta ob tem odprla manjši muzej v t.i. Veronikini hiši, kjer bo predvidoma še v prvi polovici letošnjega leta zaživela stalna razstava v spomin na enega izmed najhujših nacističnih zločinov na okupiranem štajerskem oziroma slovenskem ozemlju v letih od 1941 do 1945.
12. februarja 1945 so namreč Nemci v Grabnu na Stranicah pri Frankolovem ubili sto Slovencev, 99 so jih obesili na jablane ob cesti, eden pa je bil ustreljen ob poskusu bega. Okupatorski vojaki so to storili iz maščevanja in kot povračilo za partizansko zasedo v soteski Tesno, v katero je 2. februarja 1945 padel eden najpomembnejših nacističnih funkcionarjev, celjski okrožni vodja in deželni svetnik Anton Dorfmeister, ki je za posledicami ran naslednjega dne umrl v celjski bolnišnici.
V "zameno" za njegovo življenje so nacisti v mariborskih, celjskih in trboveljskih zaporih izbrali sto talcev, med katerimi je bilo precejšnje število v nemški zimski ofenzivi ujetih, tudi ranjenih in bolnih partizanov.
